Akademik in zaslužni profesor dr. Miha Tišler je bil prvi rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji. Vodil jo je med letoma 1991 in 1995. Bil je tudi dekan takratne Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in redni profesor na današnji Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Predaval je na številnih tujih univerzah ter bil na vodstvenih položajih mednarodnih organizacij in združenj s področja kemije in visokega šolstva. Od leta 1977 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Akademik in zaslužni profesor dr. Miha Tišler je bil eden najvidnejših slovenskih znanstvenikov druge polovice 20. stoletja in ustanovitelj znamenite, tako imenovane ljubljanske šole organske kemije. »Kemija je čudovita znanost, ki mi razlaga svet,« je rad povedal dr. Tišler. Ugled slovenske znanosti je ponesel po vsem svetu, k sodelovanju so ga povabile univerze, organizacije in združenja s celega sveta. Dr. Tišler je imel sicer priložnost, da bi ugled Slovenije po svetu širil kot diplomat, a je preveč cenil znanost. Kot mladenič je bil po drugi svetovni vojni član vojaške misije v Berlinu. »Prepričevali so me, da bi šel v diplomacije, vendar me to ni zanimalo, ker sem v Nemčiji videl, kako je to. V diplomaciji nimaš svoje ustvarjalnosti, ampak si uradnik, ki mora nekaj zagovarjati, ne glede na to, ali je prav ali ne. Sem pa že v Berlinu, ko sem imel popoldne čas, hodil na predavanja na takratno Tehniško univerzo, in sicer na matematiko, fiziko in še kaj. S študijem sem nadaljeval na Univerzi v Ljubljani,« je povedal v enem od intervjujev. Na podiplomski študij je odšel na Cambridge. Vrnil se je na Univerzo v Ljubljani in prispeval k razvoju in dvigu kakovosti študija kemije.
V zgodovino Univerze v Ljubljani se bo zapisal tudi kot njen prvi rektor v samostojni Sloveniji. Rektor je postal leta 1991. Aktivno je sodeloval pri pripravi Zakona o visokem šolstvu, ki je bil sprejet decembra 1993 in je pomenil podlago za temeljito preobrazbo Univerze. Z njim je ponovno pridobilo veljavo znanstveno delo. S pomočjo takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo je dr. Tišler ustanovil Rektorjev sklad za spodbujanje ustvarjalnega raziskovalnega dela. »Dokler bodo ljudje radovedni, znanost ne bo zamrla in raziskave tudi ne,« je dejal v neme od intervjujev. Poudarjal je pomen sodelovanja s tujino, zato je Univerza sodelovala pri številnih mednarodnih projektih, leta 1995, ko je dr. Tišler zaključeval mandat rektorja, je Univerza v Ljubljani postala članica Utrechtske mreže univerz.
Dr. Tišler je za svoje delo prejel številna domača in mednarodna priznanja, nagrade in nazive, med drugim je zaslužni profesor in častni doktor Univerze v Ljubljani, Ambasador znanosti Republike Slovenije in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Žalna seja je zaradi epidemioloških razmer prestavljena na kasnejši datum.
vir: Univerza v Ljubljani, 29.3.2021
