Letos obeležujemo že 25. obletnico mednarodnega dneva maternega jezika in s tem ponovno poudarjamo pomen jezikovne raznolikosti ter večjezičnosti pri spodbujanju dostojanstva, miru in razumevanja. Ta mejnik poudarja desetletja prizadevanja za ohranjanje maternih jezikov, varovanja kulturne dediščine in izboljšanje izobraževanja.

Mednarodni dan maternega jezika obeležujemo že od leta 1999, in sicer 21. februarja – v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu  zahtevali enakopravnost za svoj materni jezik.

Jeziki so pomembni: Srebrno jubilejno praznovanje mednarodnega dneva maternega jezika

Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga običajno naučimo v zgodnjem otroštvu, kot prvi jezik in se v njem najlažje izražamo, pišemo, razmišljamo ter na splošno komuniciramo. Materni jezik ima ključno vlogo pri oblikovanju identitete posameznika ter njegovega kulturnega in družbenega razvoja.

Tema letošnjega mednarodnega svetovnega dneva materinskih jezikov je »Jeziki so pomembni: srebrno jubilejno praznovanje mednarodnega dneva materinskega jezika«.

UNESCO ocenjuje, da obstaja 8.324 jezikov, govorjenih ali znakovnih, od tega pa je približno 7.000 jezikov še vedno v uporabi. Žal pa je jezikovna raznolikost ogrožena, saj v današnjem, hitro spreminjajočem svetu, številni jeziki izginjajo. K temu pripomore tudi vpliv globalizacije in tehnološkega napredka, hkrati pa tudi številne skupnosti prehajajo na uporabo prevladujočih svetovnih jezikov. Svetovni dan maternega jezika je zato priložnost za ozaveščanje o pomenu jezikovne raznolikosti in ohranjanja ogroženih jezikov.

Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje in spoštovanje tako lastnega maternega jezika, kot tudi maternega jezika in kulture drugih ljudi. S tem opozarjamo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti. Pomembno je, da države vlagajo v jezikovno izobraževanje, spodbujajo večjezičnost in omogočajo dostop do vsebin v maternem jeziku. V digitalni dobi je ključnega pomena tudi prilagajanje novih tehnologij različnim jezikom. Razvoj prevajalskih orodij, digitalizacija pisnih virov in vključevanje manjšinskih jezikov v spletne vsebine so pomembni koraki k ohranjanju jezikovne raznolikosti.

Učenje v maternem jeziku izboljša razumevanje, angažiranost ter kritično mišljenje, vendar kar 40 % učencev nima možnosti izobraževanja v jeziku, ki ga govori ali razume. Večjezično izobraževanje deloma odpravlja te vrzeli, spodbuja udeležbo ter spodbuja socialno-čustveni razvoj, hkrati pa podpira globalne cilje, kot so enakost spolov, podnebni ukrepi ter trajnostne skupnosti. Večjezičnost je močno orodje za vključujoče izobraževanje ter smiselno globalno sodelovanje.

Zanimivosti o slovenskem jeziku

Uradni jezik je v Sloveniji seveda slovenščina, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa med uradne jezike sodita tudi madžarščina oziroma italijanščina. Zaradi številnega priseljevanja pa v Sloveniji živi veliko oseb, ki imajo drug materni jezik, zato številnim ni omogočeno šolanje v maternem jeziku.

• Slovenski jezik govori približno 2,5 milijona oseb po svetu – od tega jih večina živi v Sloveniji (približno 1,85 milijona), ostali pa so poseljeni po vsem svetu, predvsem v sosednjih državah, Nemčiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki.
• Dvojina – slovenščina je eden od redkih jezikov, ki pozna dvojino. Poleg slovenskega jezika, dvojino uporabljajo tudi: lužiška srbščina, ki jo govorijo v jugovzhodnem delu Nemčije, kašubščina s severne Poljske, čakavsko narečje hrvaškega jezika, škotska galaščina in brezonščina, arabščina in hebrejščina.
• Slovenščina pozna 48 narečij – čeprav se slovenščina uporablja na precej majhnem geografskem območju, jo bogati kar 48 različnih narečji, ki se med seboj močno razlikujejo. Vsa ta narečja pa so združena v 8 narečnih skupin: primorsko, gorenjsko, štajersko, koroško, dolenjsko, panonsko, kočevsko in rovtarsko. Kot pravi slovenski pregovor: »Vsaka vas ima svoj glas«.
• Najdaljša slovenska beseda ima 26 črk – glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika je najdaljša slovenska beseda dialéktičnomaterialístičen – pridevnik s pomenom, ki se nanaša na dialektični materializem.
• Prve pisane slovenske besede segajo že v 10. stoletje – slovenščina je bila prvi zapisani slovanski jezik, in sicer zapis najdemo v Brižinskih spomenikih.
• Slovenščina je 12. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena Biblija – kljub številnim jezikom po vsem svetu, je slovenščina na 12. mestu med jeziki, v katere je bila Biblija prevedena. Prevod smo dobili leta 1583.

Svetovni dan maternega jezika nas opominja na pomen spoštovanja in ohranjanja jezikovne pestrosti. Jezik ni zgolj sredstvo komunikacije, temveč nosilec zgodovine, kulture in identitete. Zato je nujno, da si prizadevamo za ohranjanje vseh jezikov in s tem bogatimo kulturno dediščino celotnega človeštva. Vsak posameznik lahko prispeva k temu tako, da neguje svoj materni jezik, spodbuja njegovo rabo in se zaveda njegove vrednosti v globalnem svetu.