V Tednu prostovoljstva je imela Spominčica na svojem rednem mesečnem Alzheimer Cafe-ju v najstarejši ljubljanski gostilni Šestica, 19. maja prav posebno gostjo. To je bila Jelka Verbič iz Postojne, prejemnica državnega odlikovanja za svoje prostovoljsko delo.

»Jelka Verbič je oseba, ki je s svojim vestnim, zagnanim in neutrudnim delom pustila trajen pečat pri skrbi za ljudi s posebnimi potrebami,« so zapisali v obrazložitvi. Svoje poklicno znanje psihologije je v prakso uspešno prenašala pri delu v različnih prostovoljskih organizacijah in društvih. Prostovoljka je že 44 let, njeno pot pa je močno zaznamovalo delo v društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje. Po osamosvojitvi je pomagala v begunskem centru v Postojni, pri Rdečem križu Slovenije, Slovenski Karitas in Civilni zaščiti.

V zadnjem obdobju svojo pozitivno energijo usmerja v program Klic v stiski Društva tvoj telefon, Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, Društvo upokojencev Postojna in slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica.

Posebno pozornost Jelka Verbič posveča bolnikom z demenco, s to boleznijo se je namreč sama srečala v družinskem krogu in jo dodobra spoznala. Pomoč svojcem z demenco pa je glavna naloga Spominčice in delo prostovoljcev še kako pomembno.

Tema predavanja Jelke Verbič so bili »Strahovi in načini za njihovo premagovanje«. Bojazen ali strah je dobro poznano čustvo, ki  ga največkrat težko opredelimo , še težje se z njim soočimo. V slehernem posamezniku pušča občutek negotovosti in ga navdaja z miselnostjo, da se mu bo zgodilo nekaj slabega. Jelka  je lepo predstavila 10 najpogostejših strahov, ki ohromijo naše delovanje v vsakdanjem življenju, njegove spremljajoče telesne in psihološke znake. Izvedeli smo, da je obvladljiv strah za človeka lahko spodbuden, v prekomernih količinah pa zavre njegovo dejavnost. Obstajajo številni načini za njegovo spoprijemanje, v najhujših primerih je potrebno poiskati strokovno pomoč. Zavedati se moramo, da je strah premagljiv, včasih že samo z ustrezno komunikacijo, zelo koristna je tudi ustrezna prehrana in pijača, gibanje in razvajanje samega sebe s stvarmi, ob katerih čutimo ugodje. Še boljše je, če se strahu zoperstavimo, vendar postopoma, obenem pa živimo za tu in zdaj ter se ne obremenjujemo preveč s prihodnostjo. Predavanje je minilo v sproščenem vzdušju z obilo vprašanj s strani udeležencev.