Dario Varga

ZAKULISJE PRVAKOV

Gledališki avtoportret

Režija: Natalija Manojlović

Video: Vinci Vogue Anžlovar

Igra: Dario Varga

Dario Varga na odru razgalja svoje (igralske) dileme, strahove in frustracije, ki so se nakopičile v letih ustvarjanja »v režiserskem gledališču«. Pa tudi upe, želje in ambicije. »Je to tako narobe? Je narobe, da si igralec, Dario Varga, zaželi, da bi tisti del Šmartinske, slepi rokav, za katerega večina sploh ne ve, da je del te ulice, dobil ime po njem? Ni. In jaz pravim: ne post mortem. Zdaj. Vsak igralec si zasluži svojo ulico. Desetletja nam z odra darujejo del neba. Tisti del onstran nebesnega svoda, ki navadno zgodaj umre v nas. Zaradi njega lažje živimo. Preživimo. Igralci naj bodo ljubljeni. Močno. To največ šteje,« o vsem tem in o predstavi razmišljala Patricija Maličev.

Predstava je oktobra gostovala na Borštnikovem srečanju v Mariboru.