Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2016 znižala v primerjavi z letom poprej. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje: poskrbite, da boste v poletnih mesecih zaužili dovolj tekočine. Najbolj odžeja voda, alkoholu se izogibajte, saj povečuje dehidracijo, uvrščen pa je tudi v skupino rakotvornih snovi.

V Sloveniji je registrirana poraba alkohola visoka, skupaj s problematičnimi pivskimi navadami to pripomore k višjemu zdravstvenemu bremenu. Slovenija je po registrirani porabi alkohola že desetletja nad mednarodnim povprečjem EU in Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. Vzpodbudno je, da se je v letu 2016 v Sloveniji registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom 2015 znižala, še vedno pa ostaja problematična z javnozdravstvenega vidika.

Po zadnjih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je znašala poraba alkohola v svetu v letu 2016 v povprečju 6,4 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, najvišjo porabo alkohola z 9,8 litri čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, ima še vedno Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije, kamor se uvršča tudi Slovenija. V letu 2016 se je registrirana poraba alkohola v Sloveniji v primerjavi z letom poprej znižala, kar je vzpodbudno, z javnozdravstvenega vidika pa poraba alkohola pri nas še vedno ostaja previsoka, saj stroški posledic zaradi alkohola presegajo koristi tudi zaradi problematičnih pivskih navad prebivalcev Slovenije. Podatki za 2016 kažejo tudi, da še vedno vsak deseti prebivalec Slovenije v starosti od 25-74 let čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije.

»Opažamo, da pogosto še vedno zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, saj vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol. Res je sicer, da pivo vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami, vendar je vsebnost alkohola v alkoholni pijači približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva s 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače s 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad,« je opozorila prim. as. dr. Barbara Lovrečič z NIJZ.

»Ob tem je vredno dodati, da alkoholne pijače predstavljajo tudi nezanemarljiv energijski vnos – 1 pločevinka piva (0,5 l) ima podobno energijsko vrednost kot 1 rezina belega kruha,« je povedala dr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem., spec. san. kem. z NIJZ in dodala: »V poletnih mesecih zaradi višjih temperatur naše telo potrebuje več tekočine. Pogosto je prepričanje, da nekatere alkoholne pijače preženejo žejo. Prav nasprotno, alkoholne pijače telo še dodatno dehidrirajo. To najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo odvajanja vode. Že blaga izsušitev ali dehidracija, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za en do dva odstotka, lahko bistveno zmanjša naše telesne in duševne sposobnosti. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je vodovodna pitna voda, priporočamo pa tudi blage nesladkane čaje. Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne za uživanje le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Brezalkoholne sladke pijače pa so zaradi dodanega sladkorja ali sladil ter barvil in arom za odžejanje manj primerne.«

»Poleg tega je Mednarodna agencija za raziskovanje raka alkoholne pijače uvrstila med snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Tveganje za nastanek raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola. Več alkohola in pogosteje kot oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, to tveganje pa se ne spreminja glede na različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren,« je razložila prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. z NIJZ.