Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Danes je naselbinski kulturni spomenik v zavarovanem območju Kozjanskega parka. Kot trg se omenja že leta 1404, leta 1432 pa so mu bile dodeljene trške pravice in s tem pravica do prvega sejma na dan farnega patrona sv. Mihaela. Na Pilštanju si lahko ogledate farno cerkev, trške hiše z bogatimi portali, pranger, pastirsko gmajno, znameniti pilštanjski dren, ajdovsko ženo, staro šolo in Emin gaj. Ob vsem tem pa boste lahko prisluhnili zanimivim legendam preteklosti ter zgodbam sedanjosti.

MED DVEMA VRHOVOMA, MED DVEMA GRADOVOMA

Trg Pilštanj se je oblikoval med dvema vrhovoma, ne enemu od njiju je stal grad Pilštanj (Peilenstein), ki se prvič omenja leta 963. Na drugi vzpetini pa je stal Drenski grad (Hartenstein). Danes sta oba v razvalinah. V času turških vpadov je bila na Pilštanju obveščevalna postaja, ki je s kresovi opozarjala na nevarnost. O Pilštanjskem gradu kroži med ljudmi veliko legend, ki so povezane predvsem s sveto Emo, prvo slovensko misijonarko in svetnico.

ROJSTNI KRAJ SVETE EME

Po ljudskem izročilu se je sveta Ema rodila prav na Pilštanju, v 10. st. Po tragični smrti obeh sinov in moža je svoja posestva prepustila samostanu na Krki na Koroškem, kasneje pa jih je prevzela krška škofija. Ema je bila med svojimi podaniki znana kot dobra grofica, ki je skrbela za blaginjo ljudi. Leta 1938 je bila razglašena za svetnico - še danes je edina slovenska svetnica.
Sv. Emi je na Pilštanju posvečen Emin gaj, kjer v zavetju dreves potekajo kulturni dogodki. Čez Pilštanj poteka tudi Emina romarska pot, ki povezuje kraje v Sloveniji in Avstriji.

RUMENI DREN

Posebnost Pilštanjčanov ali Drnuljčanov je še danes predelava drnul v marmelade in drnulovec. Dren ima izredno trd les, drenovi listi pa se uporabljajo za pripravo zdravilnega čaja. Zaradi rumenega cvetenja zgodaj spomladi, zelo izstopa v naravi, zato na cvetno nedeljo v pilštanjskih butarah dren ne sme manjkati. O drenu pripoveduje tudi Pilštanjska himna: Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo ...

KUKOVIČIČEV MLIN

Oglejte si Kukovičičev mlin, enega redkih delujočih mlinov na vodo v Sloveniji, ki bogato družinsko tradicijo uspešno povezuje s sodobnimi načini pridelave. Na ekološki kmetiji Kukovičič vam nudijo vodene oglede za skupine, šole, družine in društva, organizacijo eko delavnic in degustacije domačih izdelkov. Na kmetiji pridelke in izdelke pridelujejo na naravi prijazen način za katere imajo izdan ekološki certifikat.

SLADKO DOŽIVETJE V DRUŽBI ČEBEL

Da imajo pri Čebelarstvu Kozmus čebele poseben pomen, boste začutili na vsakem koraku. Že ko vas bo sprejel dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne čebelarske organizacije in strokovnjak za čebelarstvo, ki se tudi poklicno ukvarja z varovanjem kranjske sivke, boste začutili spoštovanje in ljubezen do teh nadvse pomembnih malih bitij, ki so vse bolj ogrožene. Izvedeli boste tudi zakaj se čebele na Kozjanskem dobro razvijajo in zakaj je tu pridelan med drugačen ter kako je 20. maj postal svetovni dan čebel prav na pobudo Slovencev.

AJDOVSKA ŽENA NA PILŠTANJU

Ajdovska žena pri Pilštanju je kamniti osamelec, ki že od nekdaj buri ljudsko domišljijo. Zavarovan je kot naravni spomenik. V strmem gozdnatem pobočju nad levim bregom Bistrice pod naseljem Pilštanj je v zrnatem dolomitu več skalnih samotarjev nastalo s spiranjem mehkejše kamnine. Najbolj slikovita je Ajdovska žena. Visoka je do 12 m (7 m na položni strani) in široka do 2 m. Spominja na žensko z otrokom v naročju, vendar je kamniti del, ki je predstavljal otroka zdaj odpadel. Obstaja tudi več inačic zgodbe o njenem nastanku, ena od teh pravi, da je žena okamenela, ker je preklela sonce.