Nande Podjed s Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem, nekdanji cerkovnik podružnične cerkve sv. Marije Magdalene nad to vasjo, obenem pa pobudnik in izvajalec številnih cerkvenih in tudi svetnih dogodkov v vasi, je 19. septembra na severni strani svoje hiše št. 19 s strokovnimi pomočniki in vaščani postavil svetleči križ. Ne sicer takšnega, kot je sam želel in je 5. aprila 1974 »naročil« Jezus, ko se je »prikazal« šivilji Madeleine Aumont iz Dozuleja v Normandiji v Franciji (da morata kraka križa meriti po 1,23 metra, visok pa mora biti šestkrat več, torej 7,38 metra), in tudi ne na kraju, kjer si je to zamislil Nande (na robu travnate vzpetine severno od vasi Pšata tik pod gozdnim robom), a vendarle.

Ker je Nandetovi zamisli glede kraja postavitve križa nasprotoval del vaščanov, je na prvotno zamišljenem kraju postavil podobni križ, kot pred svojo hišo, a visok le 738 milimetrov, doma pa 4,38 metrov visokega. Torej le tri metre nižjega, kot bi bil izvirni. Postavil ju je tako, da »gledata« drug drugega.

Za križ pri domači hiši, kjer so na desni strani nekdaj vodila vrata v hišo oz. zaradi pranja k bližnji rečici Pšati (danes je tam freska slikarja samouka Gučka iz Preddvora, na kateri je upodobil ženici, kako neseta velikonočne dobrote k blagoslovitvi), na levi pa visoka cipresa, je sam izkopal temelj, betoniral podstavek, v katerem je v belkastem marmorju že upodobil križ, kupil star hrastov les, krake križa pooblal in tudi prebarval s svetlečo barvo. Les za križ (podolžni in prečni tram) je obžagal Sandi Kranjec iz Bukovice pri Vodicah, sestavil ju je mizar Jože Ipavec iz Zaloga, železne traverze za učvrstitev križa je Nandetu podaril Miha Grošelj iz Poženika, obdelal jih je Matjaž Letnar s Pšate ter izvrtal vanje potrebne luknje za vijake, za peskanje in pocinkanje traverz je poskrbel Golob iz sosednjih Cerkelj.

Nande je zaenkrat v podnožje križa dal kipec fatimske Marije, na krake pa pripel, kar je ocenil, da sodi h križu. Najprej molitev k Jezusu Kristusu za mir na svetu, nato, dnevno molitev, ki jo je 7. septembra 1973 Jezus narekoval vidkinji Madeleine Aumont iz Dozuleja, pa tudi pojasnilo, čemu ta križ in kakšen je njegov pomen; da je to »znamenje Sina človekovega«. Za tiste, ki bodo, ko bo blagoslovljen, »romali« h križu in molili ob njem, je pripravil knjižico o Jezusovih sporočilih vidkinji Madeleine, ko se ji je od 28. marca 1972 do 6. oktobra 1978 vsak prvi petek v sestrski kapeli v Dozuleju »prikazal« kar petdesetkrat in je 28. marca 1972 prva zagledala velik svetleč križ nad krajem, imenovanim Haute Butte, v Dozuleju. 5. aprila 1974 ji je naročil, kakšni naj bodo ti križi, kako visoko naj jih postavljajo (stotino nadmorske višine Jeruzalema 738 metrov na hribčkih, ker mora njegov križ presegati vse ostale;  od tod tudi Nandetova želja, da bi stal na razgledni vzpetini nad Pšato), predvsem pa, da naj ti križi »stojijo kot glasovi, ki me kličejo. Človeštvo bo prišlo sem h križu, da bo molilo za vrnitev Boga na zemljo.«

To prebivalci Pšate že delajo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Cerkljah, petkrat na leto pa tudi v svoji lepi podružnični cerkvi Marije Magdalene nad vasjo; v njeni niši je Nande Podjed upodobil Jezusov pasijon. To so tudi naredili pri maši 20. septembra, ker je naslednjega dne, 21. septembra, godoval evangelist in apostol Matej, katerega kip je v desnem oltarju omenjene cerkve.

Po maši so se nekateri zbrali še pri Nandetovem križu, če ga smemo tako imenovati, ko si je tako prizadeval za njegovo postavitev in veliko žrtvoval zanjo, v resnici pa gre za križ po vzoru dozulejskega, kakršni že stojijo tudi po Sloveniji. Nandetu so čestitali, da mu je uspela velika zamisel. Manjkala je le molitev in blagoslov. Ko bo še to dvoje, bo Nande dosegel svoj cilj. Tudi to bo kmalu. Kdaj pozneje pa, če bo Božja volja, in Pšačanov, pa tudi postavitev križa v pravi velikosti in na prvotno zasnovanem kraju. Tedaj bodo res iz srca lahko zapeli: Kraljevo znam'ne križ stoji … Najprej pa pri skorajšnji blagoslovitvi.

Pri tej bodo tudi molili, da bi bili obvarovani takšnih povodnji, kot je bila na začetku avgusta, ko je sicer tukaj še krotki potoček Pšata, ki izvira na gornjem koncu vasi, drl skozi vas in se na nižjih travnatih delih že razlival, plaz nad vasjo pa je ogrozil Muščevo domačijo, so morali več ton težko skalo razstreliti, da se ni skotalila v dolino. Geologi bodo še preučili, kako naprej, da bi obvarovali omenjeno hišo in vas pred najhujšim. To jim preti tudi zaradi poseke nad vasjo. 

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič