Občina Komenda in Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar sta z obvestili na domove občane naše občine 24. junija zvečer povabila na slovesno praznovanje državnega praznika dneva državnosti naslednjega dne na parkirišče za Kulturnim domom v Komendi. Prireditev sta naslovila Krasne kresne pesmi, v vabilu pa zapisala, da bo »tudi uradno krasna« ter zagotovila, da bo takšna tudi »neuradno«.

Nista se zmotila ne v enem ne v drugem, kajti »uradni« program s pevko mezzosopranistko Urško Gerbic iz Stahovice in glasbeno skupino Magnolija, njeni člani so iz občin Kamnik in Komenda, ter povezovalcema Darkom Mavsarjem in Mirkom Pogačarjem je bil v resnici »krasen«. Prav tako neuradni, ki se je končal okrog polnoči ob petju slovenskih narodnih in drugih pesmi najbolj vztrajnih in praznično razpoloženih obiskovalcev.

Pevka Urška Gerbic je zbrane občane najprej s slovensko himno povabila k počastitvi 33-letnega jubileja naše državne samostojnosti, nato pa med prireditvijo zapela še pesmi: Kje so tiste stezice, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, Ne bodi kot drugi, Malo miru in Reka življenja. Navdušeno ploskanje je potrdilo, da je z njimi »zadela v polno«, in da so bile zapete pesmi za vsaka ušesa in okus. Pri pesmi Malo miru so ji pritegnili tudi navzoči.

Glasbena skupina Magnolija z vodjem Markom Trobevškom (bas kitara), Markom Fujanom (kitara, banjo, vokal), Branetom Bičaničem (kitara, ustna harmonika, vokal) in Sandijem Belcijanom (tolkala), je obetala zelo kakovosten pevsko-instrumentalni nastop. Takšen je tudi bil z zelo raznovrstnimi pesmimi od Počiva jezero v tihoti, Pismo za Mary Brown, Slovenskega naroda sin, Zemlja pleše, Srečen dan, Veselo v Kamnik do zadnje dodane, Magnolija.

Vsemu temu sta praznični pridih in tudi potrebno opozorilo dodala Darko Mavsar (prispeval je povezovalno besedilo med posameznimi pesmimi in skladbami) in Mirko Pogačar, oba člana Društva umetnih kulturnikov Kaj ti mar Komenda in nepogrešljiva na tovrstnih prireditvah. Najprej sta spomnila na ljudsko izročilo kresovanja, nato na razlog tokratnega druženja občanov in praznovanja občine Komenda: »Usoda ali pa naključje je hotelo, da v tem času praznuje tudi naša država. Jutri praznuje 33 Kristusovih let. Prav je, da z upanjem in vero verjamemo v magičnost tega trenutka. Realno gledano pa kakšnih večjih čudežev ni pričakovati,« sta sedanje razmere v naši državi postavila na realna tla. A kljub temu, vsaj ta večer: »ker je to magično kresno obdobje, so tudi vse pesmi kresne in pa naše, sploh pa nocoj, tudi krasne. Krasne kresne pesmi, torej.«

Pohvalila sta navzoče (ponavadi jih pride okrog 60, to je malo več kot en odstotek občanov, tokrat jih je bilo okrog 80), »da ste s svojo prisotnostjo pokazali, da cenite in spoštujete prizadevanja tistih, ki delajo za skupnost, predvsem pa cenite svojo domovino in rodove naših prednikov, ki so se borili zanjo. Dandanes se zdi, da postaja trend, da se od države in občine samo zahteva, saj, navsezadnje, plačujemo davke, in, Bog ne daj, da bi kaj naredili zastonj. Zato rada verjameva, da je med vami malo takih, ki bi se kar naprej pritoževali, in mnogo tistih, ki so marsikaj pripravljeni narediti za skupnost. Zato še enkrat iskreno in iz srca poudarjava: Ostanite taki, kot ste, četudi izgledate kot dinozavri na robu izumrtja, četudi je morda včasih težko in se vam celo posmehujejo. Ne bodite v trendu in kot drugi!« je bilo dovolj jasno opozorilo in povabilo obenem. Ob neljubem spominu: »Slovenski narod oz. slovenski človek se je moral večino svoje znane zgodovine udinjati in hlapčevati pod tujimi gospodarji.« Morda je to tudi eden izmed vzrokov »za pretirano poseganje po pijači« in tesnobo, s katero so se srečevali Slovenci, se je zalezla vanje. A upanje, da bo bolje, ostaja, vodi naprej.  

Za postrežbo je tokrat poskrbelo podjetje Spenter d. o. o. Podboršt, za glasbeno in pevsko nadaljevanje prazničnega razpoloženja pa Marko Fujan in Brane Bičanič. Bil je res večer »krasne kresne pesmi«, ki bo še dolgo odmeval v udeležencih. 

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič