UPOKOJENCI PO 14 LETIH OŽIVILI ODRSKO DEJAVNOST

Minilo je 14 let, odkar je komendski oder zopet zaživel. Ko je s svojim plodovitim delom končal Walter Horvat, so domači gledališčniki vsako leto sicer postavili na oder kratek skeč ali dva pod vodstvom Franca Martinjaka, ki je začel pripravljati komedijo Čaj za dve, avtorja Toneta Partljiča, ki pa ni doživela  svojega konca na odru; tridejanko je zelo uspešno oblikoval novi vodja in režiser ALOJZ ZVER.

 Lojze je človek, ki je znal ponovno povezati skupino, opravil nekaj menjav v zasedbi in navadil igralce k disciplini in spoštovanju odrske umetnosti do te mere, da je premiera, ki je bila 28.5., ob polno zasedeni dvorani velik uspeh za igralce, režiserja in publiko, ki je dobila predstavo, ki odmeva v pogovorih še danes.

Zasedba vlog je bila naslednja: Jasmina Rudolf – BERNARDA PREZELJ, Angela Bračko – MARIJA KERN. Obe vlogi sta nosilni in sta v dogajanje prinesli svežino in ravno pravšnjo mero verodostojnosti in realizma. Ostale vloge so podale prav tako kvalitetno igralke in igralci: Marjana – IVICA PETERLIN, Janko Gregorič – ALOJZ ZVER, Ivek – JOŽE TOPOLOVEC, župnik – Janez ANDREJKA, Sestra- JUSTINA URBANEC,  starec- ANDREJ TOPOLOVEC, starka- SONJA KRAKAR, odrska tehnika in izdelava scene-JOŽE TOPOLOVEC.

Publika je videla dobro postavljeno odrsko delo, dialogi so tekli kot pri malo katerem amaterskem gledališču; vsi igralci so začutili  namen in pomen gledališča ter tekoče odrsko dogajanje.. Menim, da je postavljena dobra osnova za nadaljevanje gledališkega dela in da je to začetek  novega obdobja delovanja kulturniškega dela Društva upokojencev.

Čaj za dve je bil odličnega okusa, odlično serviran publiki, ki ni skoparila s priznanjem. Dojela  in sprejela je besede režiserjevega uvoda: »Za srečo, prijateljstvo in ljubezen ni nikoli prepozno«.

V jesenskem času načrtujejo vsaj še dve predstavi doma, morda pa jih bo pot peljala tudi na gostovanje na druge odre.