Gospod Pačnik je bil deveti sin v družini z dvanajstimi otroki iz Zgornjega Razborja pri Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v Razborju in v Šoštanju. Sledila so gimnazijska leta v Zagrebu in v Pazinu v Istri, kjer je gospod Pačnik tudi maturiral. Nadaljevanje študija teologije v Ljubljani je moral že po dveh mesecih prekiniti zaradi služenja vojaškega roka pri planinski pešadiji v Bovcu. Po odsluženi vojaščini, ki je takrat trajala osemnajst mesecev, se je nemudoma vrnil na fakulteto v Ljubljano in nato v Maribor, nakar je leta 1974 imel novo mašo v Šoštanju. V času fakultetnega študija se je s kolegi dvakrat povzpel na Grossglockner (Veliki klek), Berg Jungfrau, nato na Matterhorne in Mont Blanc.

Po treh letih kaplanske službe v Kamnici pri Mariboru se je leta 1977 napotil v Zair, danes Demokratična republika Kongo, v misijone, kjer je opravljal različne službe: bil je terenski misijonar, voditelj misijonske postaje in generalni vikar kardinala Etsoua Zabi Mamugwabija. V tem času je vodil enajst osnovnih šol in šest gimnazij. Delo in malarija sta ga tako izčrpala, da se je po šestanjstih letih misijonskega dela moral vrniti v domovino.

V času župnikovanja v Zrečah, ki je trajalo devet let, je uspešno zaključil magisterij iz misiologije z magistrsko nalogo »Inkulturacija krščanstva na zairskem primeru«. V tem času je nastala Misijonska pisarna v Mariboru, katere ustanovitelj in prvi voditelj je bil gospod Pačnik. Vodil je Misijonsko molitveno zvezo, bil član Škofijskega pastoralnega sveta in Pastoralnega sveta Slovenske škofovske konference.

Leta 2001 je bil s strani papeža Janeza Pavla II. imenovan za monsinjorja – papeževega kaplana.

Leta 2002 je prevzel župnijo Svete Družine v Kidričevem. Vso svoje delo je baziral na Župnijskem pastoralnem in Gospodarskem svetu in Bogu hvala, v tem času se je veliko postorilo, kljub temu, da smo mala župnija. Poleg skrbi za vzdrževanje cerkvenih prostorov mu je bilo v veliko veselje delo z mladino, s katero je večkrat taboril v Pulju ali jih popeljal na Triglav, Peco, Uršljo goro, pa na kopanje v Terme Zreče. Z mladino so prirejali praznovanja za božične, velikonočne in druge praznike. Župnija je imela dva pevska zbora in številčno ministrantsko skupino. Čas koronavirusne bolezni pa je močno posegel v naše pastoralno delo.

Letos smo obhajali tudi 50. obletnico naše župnije in pred cerkvijo postavili kapelo Medžugorske Matere Božje, saj je naša župnija od župnika Obrana dalje močno povezana z Medžugorjem.

Zadnja leta se župnik še vedno rad posveča mladim, rad obiskuje starejše v spremstvu Župnijske Karitas, že vrsto let vsako soboto z veseljem mašuje tudi v domu upokojencev …

Obhajanje jubileja, kot ga v Kidričevem še ni bilo.

Ob 50. obletnici je 7. junija 2024 gospod Pačnik obhajal zlato mašo v župnijski cerkvi. Že pred cerkvijo so dogajanje popestrili tamburaši iz Majšperka pod vodstvom g. Draga Kleina, nato smo z zvonika zaslišali glasbo naših zvonov – pritrkovanje. Zbralo se je lepo število vernikov iz Kidričevega, zelo pa smo bili veseli tudi sorodnikov našega slavljenca, ki so se prav tako v lepem številu odzvali povabilu. Obhajanju zlate maše so se pridružili tudi predstavniki Občine Kidričevo in verniki iz Kungote, kjer gospod Pačnik mašuje ob nedeljah in praznikih.

Med pritrkovanjem je procesija vstopila v cerkev in zadonela je pesem cerkvenega pevskega zbora »Zlatomašnik, bod' pozdravljen«. Sledil je pozdravni nagovor zlatomašniku. Z jubilantom so somaševali sobratje duhovniki, med drugimi dekan Marjan Fesel in pridigar dr. Vinko Potočnik, ki nam je v besedi naslikal življenje gospoda Pačnika in mu zaželel božjega blagoslova, nadaljnje gorečnosti za evangelij ter obilo moči in zdravja.

Sveto mašo so s petjem poleg cerkvenega pevskega zbora popestrili in obogatili glasovi skupine Bellissimo in otroškega pevskega zbora. Na koncu smo prisluhnili zahvalam zlatomašniku za njegovo delo in požrtvovalnost. Izrekli so mu jih farani Kidričevega, Kungote, predstavniki Občine Kidričevo in sosedje iz Šoštanja.

Sledilo je druženje za župniščem za vse navzoče, kjer nas je skupina Vetrnice postregla s pijačo, hrano in pecivom. Praznovanje smo povabljeni zaključili v restavraciji Pan.

14. junija 2024 je imel gospod Pačnik ponovitev zlate maše v Šoštanju, katere se je udeležilo tudi nekaj Kidričanov. Tudi Šoštanjčani so pripravili zares čudovito sveto mašo. Pridigar ob tej priložnosti je bil dekan Tadej Linasi, cerkveni pevski zbor pa je pel mašo, ki jo je napisal gospod Pačnik v prvem letu duhovniške službe. Po maši so nas domačini postregli s kruhom in pijačo, nakar je sledilo nadaljevanje praznovanja v gostišču Acman.