Še pred prvo postojanko v Kranjski Gori se nam je kazal Triglav v vsej svoji lepoti. V Kranjski Gori smo se sprehodili po starem delu mesta in obiskali Liznjekovo hišo. Ob črni kuhinji in drugih prostorih hiše se je marsikomu potožilo po otroštvu. Dodatno nas je na to spomnil Kekec, ogledali smo si namreč etnološko muzejsko zbirko o življenju in delu Josipa Vandota. V dolini pod Poncami smo si ogledali prenovljene skakalnice in Nordijski center Planica. S sedežnico smo se odpeljali na vrh letalnic, kjer se nam je odprl pogled, kot ga vidijo skakalci. Šest članov se je odločilo za spust s simulatorjem skokov Zipline, pri čemer se doseže hitrost tudi do 85 km/h. Zapustili smo Planico in Slovenijo. Prečkali smo mejo z Italijo in po krajši vožnji prispeli do Belopeških – Mangartskih jezer, ki ležijo nedaleč od tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Gre za dolino dveh ledeniških jezer, ki je razglašena za narodni park. Tam smo se namalicali, spočili in družili ter ob Matičevem igranju na harmoniko prepevali. Pritegnili smo pozornost drugih obiskovalcev, ki so se nam pridružili ali pa zgolj z zanimanjem in nasmejanimi obrazi opazovali naše veselo razpoloženje. Po krajši vožnji smo se ustavili in sprehodili do izvira Save Dolinke. Dan smo zaključili v kraju Radovljica. Še pred večerjo smo si ogledali Lectarski muzej, seznanili so nas tudi s postopkom izdelave lectovih izdelkov, nekaj lectovih src pa smo odnesli tudi svojim najdražjim. Igralo in pelo se je tudi na poti proti domu, pripovedovale so se šale, zato je pot hitro minila. Zadovoljni smo se vrnili domov. Naša nasmejana vodička Monika nam je na koncu zaupala, da je prvič sama vodila skupino in da si v prihodnje želi še več takšnih skupin. Mi pa tovrstnih izletov in druženj, morda pa nas popelje še kam.

Sonja Pišek,
predsednica