Bilo je oblačno jesensko jutro, ko smo se iz Kidričevega odpeljali z avtobusom do Rogatca. Na trgu pod gradom smo spili jutranjo kavico in se odpravili najprej na grad Strmol, kjer nas je sprejela prijazna lokalna vodička. Že zunanja podoba gradu pritegne pozornost s svojo privlačno baročno poslikavo, štukaturami in freskami. Dvorec je bil obnovljen, tako mu življenjski utrip vračajo zgodbe iz preteklosti v novi preobleki.

V gradu je tudi manjša knjižnica, posvečena pisatelju in rojaku Branku Hofmanu (1921–1991), po katerem je poimenovana ulica v Rogatcu. Udeležili smo se treh delavnic: lončarske (oblikovanje skodelic na vretenu), pletenja iz ličja in steklarske delavnice.

Nato smo se odpeljali do muzeja na prostem, ki leži ob vznožju Donačke gore. Tudi skozi te originalne stare stavbe nas je popeljala vodička. Občutili smo,  kako so dojemali svet in sveto, kako so gradili, živeli in delali naši predniki. Muzej predstavlja prostor z vanj odtisnjenimi spomini. Ob sprehajalni poti se nahaja lepo urejen zeliščni vrt in trgovina z mešanim blagom, kakršnih se spominjamo še iz otroštva.

Pot nas je nato vodila v Rogaško Slatino v restavracijo Sonce na okusno kosilo. Preko nadhoda smo se sprehodili do razglednega stolpa Kristal, ki je najvišji v Sloveniji. Po deževnem jutru je bil pogled s 106-metrskega vrha res kristalno jasen.

Pod vtisom vsega videnega smo pešačili skozi lepo urejen mestni park do kavarne.

Domov smo se vračali z mislijo: »Naši vnuki, naši zanamci, si niti v sanjah ne morejo predstavljati življenja, ki ga beleži čas naših staršev in ki ga uprizarja muzej v Rogatcu.« Kot uporabniki podedovanega smo postavljeni v vlogo odgovornih lastnikov in hkrati v vlogo posredovanja tega bogastva našim naslednikom.

Danica Dolenc,

tajnica DI Kidričevo