EKO ROJSTNI DAN
Ko napoči rojstni dan,
vržemo kar nekaj denarja stran.
Pohitimo v trgovino
in kupimo hrano, bombone in vino.
Na ta dan pozabimo skrbi,
zato zavržemo veliko hrane v smeti.
In tudi papirnate krožnike in balone …
Vse gre v koš, brez slabe vesti.
Na svetu živi osem milijard ljudi
in leto šteje tristo petinšestdeset dni.
Zato potrebujejo vsak dan na milijone stvari.
Pomislite, koliko je to smeti!
Mislim, da bi lahko praznovali bolj eko
z manj smetmi in domačo peko.
Tudi balonov ne bi za celo goro napolnili,
raje bi slavljenca le s kakšnim razveselili.
Če bi na slavje manj ljudi povabili,
bi s tem veliko manj hrane porabili.
Povabi družino in prijatelje prave,
ne prirejaj vsako leto gromozanske zabave!
Luka Lampret, 8. b
Hrana ni za tjavendan
Ko je konec maja Luku učiteljica slovenščine Sonja Lenarčič povedala, da je s pesmijo Eko rojstni dan eden od zmagovalcev likovno-grafičnega in literarnega natečaja Hrana ni za tjavendan, se je zelo razveselil in si zaželel iti na podelitev priznanj in nagrad v Ljubljano. Pa sva šla, saj si fant, ki ob koncu osnovne šole še vedno bere knjige in piše pesmi, to več kot zasluži.
Prireditev je bila v gradu Fužine ob Ljubljanici, v katerem se nahaja Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Organizirala sta jo Ekošola in trgovsko podjetje Lidl. Že na dvorišču sva trčila na pevca – raperja Trkaja, ki je na prireditvi tudi zapel.
Lepo je bilo slišati, koliko vzgojnih ustanov sodeluje v projektu in da so v daljšem časovnem obdobju že precej zmanjšali količino zavržene hrane. Prizadevanje otrok, učiteljev, kuharjev, kuharskih pomočnikov in številnih drugih je izjemno hvalevredno. Z majhnimi koraki so vsi udeleženci dokazali, da pregovor »zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača« še vedno drži. Če pri tem sodelujejo še starši, ki večino dni v tednu doma kuhajo obroke in pri tem uporabljajo domača ali lokalno pridelana živila, je težava z zavrženo hrano lahko rešljiva. Luka se je takoj spomnil, da babici iz starega belega kruha naredita kruhove cmoke ali drobtine, da lahko iz ostankov sira in klobas vedno naredimo tople sendviče ali pico, da je cesarska solata odlična s kuhanim in nato popečenim mesom ter da biološke odpadke redno odnašamo kokošim, ki jih ima babičina soseda, in zato v zameno dobimo domača jajca.
Nato je šlo s podeljevanjem priznanj kot po tekočem traku. Najprej so na oder poklicali vrtce in šole, kjer so mladi prispevali recepte z ostanki oziroma viški hrane. Nato pa so priznanja podelili še šolam, od koder so prihajali zmagovalci likovno-grafičnega in literarnega natečaja, med katerimi je bil tudi Luka. Na priznanju je pisalo samo OŠ Kidričevo in ne njegovo ime, zato je bil malce nejevoljen. Škoda, da se organizatorji premalo zavedajo, da nekaterim mladim priznanja veliko pomenijo in se jih veselijo. Ker so to tisti mladi, ki se trudijo ter delajo svet boljši in prijaznejši, bi bilo za našo skupno prihodnost smotrno, da bi jih pri tem spodbujali. Enako kot se za mlade pesnice in pesnike ter literate iz OŠ Kidričevo trudi in jih spodbuja učiteljica Sonja Lenarčič.
Gabrijela Milošič
