Vedno sem si želela nastopati v predstavi in mami (Mojca Kmetec) mi je obljubila, da se bo to zgodilo. V šoli, kjer uči, je režirala več predstav: Moj dežnik je lahko balon, Piko Nogavičko in Zvezdico Zaspanko. Ko je režirala predstavo v Rogaški Slatini, sem bila zraven na pripravah, vajah in tudi nastopih. Vloga Pike mi je bila pri srcu in ker sem tolikokrat slišala njeno besedilo, sem ga veliko že znala. K predstavi sem povabila svoje prijatelje in sorodnike. Vaje smo na začetku imeli enkrat na dva tedna in vsak se je preizkusil v različnih vlogah. V gledališki skupini nas je enajst, zato smo morali datume vaj prilagoditi. Na vsakih vajah smo se igrali igre, ki so nam pomagale pri izgovorjavi in glasnosti. Pred nastopom smo imeli vaje redno, vsak teden. S sestrično Sanjo Kmetec smo izvedli zabavno reklamo z namenom, da bi pritegnili čim več gledalcev k naši igri. Dvorano v Cirkovcah smo napolnili in navdušili tako odrasle kot otroke. Uživala sem v vlogi Pike Nogavičke in komaj že čakam na novo predstavo.

Ela Unuk

Ideja se je začela razvijati lani, leta 2023, ko me je Mojca Kmetec povabila k sodelovanju pri produkciji odrske igre »Pika Nogavička« in k sodelovanju sem z veseljem pristopila.

Torej imeli smo idejo, režiserko, režiserkino pomočnico in oder. Manjkal pa nam je še samo ključni del – igralci. A ta »težava« je bila odpravljena kar hitro, ko sta Mojčini hčeri Zoja in Ela v dramsko ekipo povabili svoje prijatelje, sošolce in sorodnike. Ko sem spoznala ekipo, me je iskreno malo zaskrbelo, kako bodo ti trinajst in petnajstletniki zmožni prenesti tako veliko odgovornost, kako bodo prenesli ves pritisk in pričakovanja. Stati na odru pred množico ljudi je namreč vse prej kot lahko. Moram pa priznati, da so se otroci zelo hitro vnesli in začeli smo z intenzivnimi vajami. Najprej smo razdelili vloge, se naučili besedilo in že smo prazno govorjeno besedilo postavili na oder in Pika Nogavička je zaživela. Na vajah smo uživali, se veliko smejali, se včasih tudi razjezili, a na koncu smo vedno odšli domov z nasmehi na obrazih in vedoč, da ustvarjamo nekaj dobrega, pozitivnega.

Menim, da se je otrokom najbolj vtisnil v spomin dan, ko smo imeli pozne večerne vaje in smo tudi prespali v večnamenski dvorani v Cirkovcah. Takrat smo imeli, kot ga poimenujemo mladi, pravi »team building«. Vso noč smo se smejali, gledali filme, peli in tudi plesali. Res je bilo nepozabno. 

Tako je prišel tudi »dan d«. Veliki dan, na katerega smo nestrpno čakali. Rahlo živčni in prestrašeni smo skupaj za zaprto zaveso čakali, da se ta odpre in da gledalci končno spoznajo Piko Nogavičko, ki so jo sprva poznali le iz naših »reklam« oziroma oglaševalnih videov, ki sem jih posnela z Izo, Zojo in Elo. Uprizoritev je potekala kot po maslu in petdeset minut predstave je kar zdivjalo mimo nas. Po koncu smo se zadovoljni poslovili in se odličili, da uprizoritev ponovimo letos, decembra 2024.

Ker pa smo nabrali zares odlično ekipo, smo se odločili, da naše ustvarjanje nadaljujemo. Tokrat bo to potekalo pod mojim vodstvom.

V našo ekipo mladih igralcev in ustvarjalev pa lepo vabimo vsakogar, ki bi se nam želel pridružiti in raziskovati svoje zmožnosti na odru ali za njim.

Sanja Kmetec