Njegovo ležeče kolo je prava atrakcija in paša za oči. V prtljažniku in prikolici, ki mu služi tudi kot kuhinja in postelja, vozi vse, kar potrebuje. Je kolesar z dušo in telesom. Najvažnejša mu je pot in ne cilj. Na postankih se zelo rad druži in pogovori z domačini, ker so še vedno polni zgodb in doživetij, kot v dobrih starih časih.

Ker je zavzet prostovoljec in zagovornik jutranje telovadbe 1000 gibov, išče mirne kotičke za prenočitev na prostorih, kjer skupine telovadijo. Tako postojanko si je našel tudi pri domu upokojencev Cirkovce, ki stoji za šolskimi igrišči.

Prekolesaril je že velik del Evrope, skozi države naše bivše domovine, celo do Albanije na jugu in skoraj do danske meje na severu Nemčije, vmes pa Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško in Poljsko.

Tokrat se je odločil raziskati Dravsko in Ptujsko polje vse do Maribora. Strasten kolesar je postal šele z odhodom v pokoj. Pri sedaj že skoraj 78-ih letih pa ima še veliko kolesarskih načrtov.

Me, »oranžne deklice« po Rokovo, ali »oranžne tete« po Tilnovo, mu želimo še veliko varnih kilometrov.

Marija Jurtela