Zgodovinsko društvo Kidričevo, ki smo ga pred dobrimi tremi leti ustanovili ljubitelji zgodovinske znanosti, že od vsega začetka aktivno deluje na področju mednarodnega povezovanja. Smisel tovrstnih stikov je v spoznavanju novih kultur, navad in običajev ter v boljšem medsebojnem razumevanju z narodi, ki nas obkrožajo. Eden izmed namenov tovrstnega povezovanja pa je tudi sodelovanje na skupnih projektih s področja raziskovalne, kulturne, turistične in gospodarske dejavnosti. V preteklih letih smo tako člani Zgodovinskega društva Kidričevo vzpostavili številna osebna poznanstva s tujimi diplomati, gospodarstveniki, kulturnimi in turističnimi delavci. Ker se zavedamo, da lahko tovrstni kontakti pomembno vplivajo na gospodarski razvoj in turistično ponudbo Kidričevega, smo za vse naše znance organizirali srečanja s predstavniki Občinske uprave občine Kidričevo. Naj omenim le nekatere. Kmalu po ustanovitvi društva smo v Kidričevo pripeljali veleposlanika Češke republike, ki je bil navdušen nad turistično-zgodovinsko potjo, s katero smo tudi obudili spomin na avstro-ogrske vojaške bolnišnice, poimenovane po čeških mestih, ki so v Sternthalu delovale med 1. svetovno vojno. Gospodu županu občine Kidričevo smo predstavili dr. Joahima Gruberja, direktorja izobraževalnega centra »Grad Retzhof« iz avstrijske Wagne, ustanove, ki ima izjemne izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev. Za svoje dosežke je prejel številne nagrade. Med drugim tudi »European Accessibility Award«, ISO certifikat »Quality Austria«, avstrijski »Znak za okolje na področju turistične dejavnosti« itd. Glede na to, da ima Wagna skoraj identično preteklost kot Kidričevo, in glede na njihove izkušnje bi zagotovo bili idealen partner pri kandidiranju za sredstva iz mehkih projektov Evropske unije. Po »Poti zgodovine« smo popeljali tudi člane Društva Primorcev in Istranov iz Prekmurja ter člane Društva soška fronta iz Nove Gorice, s katerimi načrtujemo še nadaljnje aktivnosti. V Kidričevo smo pripeljali tudi predstavnike Gaminške iniciative, ki jo je sestavljalo 27 oficirjev iz Nemčije, Švice, Italije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije, Slovaške, Češke republike, Poljske in Avstrije. Pred dnevi pa smo člani Zgodovinskega društva Kidričevo sprejeli tudi dr. Petra Braucharta iz Lebringa v Avstriji, ki je v Kidričevo pripeljal priče povojnega taborišča v Strnišču. Največ zanimanja za sodelovanje so pokazali predstavniki Ruske federacije. S pomočjo naših znancev v Moskvi smo tako pripeljali g. Jurija Malyševa, direktorja Geološkega muzeja Ruske akademije znanosti, nekdanjega ministra za rudarstvo ter člana sveta direktorjev podjetja »Mechel«. Omenjeno podjetje je imelo v letu 2014 za 6,4 milijarde dolarjev prihodka. Sestali smo se tudi z veleposlanikom Ruske federacije dr. Dokujem Zavgajevim in ga povabili v našo občino. Uspešno sodelujemo z Ruskim centrom znanosti in kulturne v Ljubljani, nekajkrat pa smo gostili tudi visoke predstavnike Zveze ruskih veteranov skupaj z njihovim predsednikom generalom Moiseevim ter trenerje ruske reprezentance košarkarjev invalidov.

Člani Zgodovinskega društva Kidričevo ne želimo, da bi upravne meje naše občine postale tudi meje sodelovanja med posamezniki, organizacijami, ustanovami in družbo nasploh. Zato smo se odločili, da s tovrstnimi aktivnostmi pričnemo tudi v sosednjih občinah in s tem prispevamo k razvoju Podravja kot celote. S tem namenom smo 7. 4. 2016 popeljali ruskega vojaškega, letalskega in mornariškega atašeja, polkovnika Aleksandra Krasnova na Sela, kjer smo se poklonili spominu na devet Slovencev in dva ruska oficirja, ki so tam v boju z okupatorjem leta 1944 izgubili življenje. Po položitvi venca smo polkovnika Krasnova skupaj z njegovim pomočnikom popeljali na ogled Ptujskega gradu. Razstave o rezervnih vojaških bolnišnicah v Sternthalu, pri postavitvi katere smo sodelovali tudi mi, si žal zaradi gradbenih del ta dan nismo mogli ogledati. Presenečeni pa smo bili nad dejstvom, da se muzejski prostori zaprejo že ob 17. uri. Torej takrat, ko ima največ obiskovalcev čas, da si ogleda bogato ptujsko dediščino. Prav tako smo bili začudeni, da kljub lepemu vremenu in obiskovalcem na gradu ni bila odprta niti kavarna. Razvedrili pa sta nas prijazni blagajničarki, ki sta nam za ptujski muzej očitno pozni uri omogočili vsaj ogled zbirke orožja in največje zbirke glasbil v Sloveniji. Obisk Ptuja smo z obema gostoma nadaljevali na starem ptujskem mestnem pokopališču, kjer smo se poklonili žrtvam nacizma, med katerimi je tudi neznani ruski oficir. Aktivnosti tega dne smo sklenili z druženjem s ptujskim podžupanom gospodom Gorazdom Oreškom. Naše aktivnosti na širšem podravskem območju se bodo nadaljevale.

mag. Radovan Pulko, prof.,

predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo