V Župečji vasi smo ob cesti od Baumanovih proti transformatorju v nedeljo, 30. 3. 2014, posadili 20 dreves.

Pred dobrimi 30 leti, ko so bile na župeški gmajni izvedene melioracije, je bila v načrtu tudi zasaditev zelenih pasov, ki bi ščitili vasi pred močnimi vetrovi. Žal se to ni nikoli zasadilo. Za drevesa pravijo, »da je bil pravi čas za posaditev pred 20 leti, naslednji pravi trenutek pa je danes.« Menim, da je potrebno pričeti z zasajevanjem in si tako vsaj malo ublažiti vetrove v bivalnem okolju, ki so žal vedno močnejši. Prvi korak na tej poti zasaditve smo naredili. S podporo Občine Kidričevo smo posadili 20 belih javorjev. Verjetno se veliko ljudi sprašuje, zakaj ravno to vrsto dreves. O tem smo se pogovarjali že dve leti, odkar je vzklila ideja o zasaditvi. Pogledali smo primere podobnih zasaditev in se odločili. Na spletni strani Wikipedije je za to vrsto dreves zapisano: »Zaradi odpornosti na sol ga pogosto sadijo v mestih in ob ceste, kjer s svojo gosto krošnjo ustavlja sunke vetra, soljenje cest pa temu drevesu pozimi ne škoduje.« Pri odločitvi je delno pripomoglo tudi dejstvo, da je javor medovita avtohtona rastlina. (Vir: Čebelarska zveza Slovenije)

V gozdu gospodar načrtuje za dve ali tri generacije naprej. Podobno je pri drevesih v našem okolju. V tem trenutku, letos ali naslednje leto še ne bo rezultata. Vendar na dolgi rok uspeh ne more izostati. Torej naredimo skupaj še nekaj za naše otroke in vnuke.

V naslednjem letu bi želeli nadaljevati z zasajevanjem. Obstaja veliko možnih lokacij za saditev dreves, vendar sta na prvi pogled odprti dve možnosti: ob potoku Potok (vrba, topol …) in ob melioracijskem jarku ob vasi, kjer pa bi lahko zasadili vaški sadovnjak s tematskim pridihom »vračanje h koreninam«. V sadovnjaku bi lahko našle mesto stare sorte jablan, češnje, pravi kostanji, orehi in še kakšno sadje. Tako bi v jesenskem času ob spravljanju kmetijskih pridelkov lahko malo postali in si pobrali še kakšen sadež. Z otroki gremo jeseni večkrat v gozd po kostanje, čez nekaj let pa bi se lahko srečevali v vaškem sadovnjaku. Čas prehitro beži, tempo življenja je vedno hitrejši, vendar je vse skupaj odvisno od nas samih. Z zasaditvijo vaškega sadovnjaka v Župečji vasi bi naredili veliko dobrega, le malo dobre volje bi potrebovali. Hkrati bi imeli sadovnjak, z leti bi zrastla naravna vetrovna bariera, neprecenljivo pri vsem tem pa je druženje. Z majhnimi dejanji si lahko izboljšamo kvaliteto življenja in k temu lahko prispeva vsak posameznik.