Če je gregorjevo praznik ljubezni in navdiha, je kresna noč praznik rodnosti ter ustvarjalnosti in potem jesensko enakonočje praznik obiranja plodov.

Že tradicionalno se v tem času v parku poslavljamo od pomladi in pozdravljamo poletje. In tradicionalno smo tudi letos poskušali najti  za ta dogodek simbolična praprotna semena oz. bolj natančno so to letos bila  praprotna jajčeca. Namreč, praprotna semena, ki so jih obiskovalci poiskali ob prejšnjih dogodkih, niso delovala. Po ljudski zgodbah naj bi praprotna semena, nabrana na kresno noč, med drugim prinašala sposobnost razumeti živalsko govorico. Dekletom, ki bi tako seme skrila v nedrje, bi prinesla fante. Živalska govorica nam ostaja še vedno nerazumljiva, dekleta ostajajo še vedno samska. Zato smo se vrgli v knjige in preučili to pogosto spregledano in  večinoma neopazno rastlino, ki velja za  prvo kopensko rastlino in ima v starih ljudskih verovanjih vedno posebno mesto. V našem parku sodi ob zimzelenu, bršljanu in šipku med zaščiteno podrast. Na območju parka raste pet vrst praproti: navadna glistovnica, sladka koreninica, rjavi sršaj, jelenov jezik in največja med njimi, orlovska praprot, ki meri do dva metra.

Po poglobljeni študiji je naša skupina raziskovalcev ovrgla mit o praprotnih semenih. Ugotovili so, da praproti imajo jajčeca in semenčeca, nimajo pa semen in posledično ne morejo učinkovati. Zato smo za simbol kresne noči določili praprotno jajčece, ki naj bi po našem prepričanju prinašalo ustvarjalnost in plodovitost. Obiskovalci dogodka so jih lahko poiskali med kratkim sprehodom po gozdu.

Skupina Vetrnjaki je bila ustvarjalna in močno plodovita že prej. To je skupina prijateljev, ki si je za praznovanje osebnih jubilejev izbrala naš park in želela ob tem v njem pustiti svoj pečat. Po načrtu Oriane Velikonja Grbac je tako spomladi nastal land art objekt, ki so ga poimenovali Vetrnik. Zemeljski Vetrnik predstavlja antipod zračni Razglednici in preko vode hudournika ter kamnitih odprtih kurišč učinkovito zaključuje prireditveni prostor v Parku Pečno.

Najboljša izbira za prvo predstavitev takega objekta je nedvomno bila glasbena gostja, po videzu in glasu prava gozdna vila, Mateja Gorjup. Pevka in poustvarjalka slovanskega ljudskega glasbenega izročila, ki s svojim polnim glasom in raziskovanjem kulturne dediščine v ljudsko pesem vnaša živost, ženstvenost in prvinskost. Vse to je z zvočnimi valovanjem in vibracijami svojega nastopa uspela vnesti tudi v naš park in preglasila še tisti preostanek pomladanskega ščebeta ptic. Za čudoviti nastop ji še enkrat iskreno čestitamo in se ji toplo zahvaljujemo.

Simbolna podoba pogostitve je nastala po zamisli Dragija Lazovskega ob pomoči članov društva. Dogodek sta vodila Barbara Fajdiga Perše in Dražen Grbac. Za pijačo so poskrbeli naši dragi prijatelji iz Vinske kleti Vidmar. Vsem skupaj ter seveda obiskovalcem dogodka najlepša hvala. Zahvala tudi občini Kanal za finančno podporo ter tistemu, ki nas je obvaroval dežja.