Bled
Kranjska Gora
Žirovnica
Gorje
Sreda, 14. 8. 2024
Ob 7:30 v društven kombi napakiramo šotore, ruzake ter potovalke od otrok in se odpeljemo proti Kranju. V Kranju zapnemo še prikolico z vojaškim šotorom in pred nami sta še dobri 2 uri vožnje do Koprivne. Matevž, Maša, Lina, Neja in Ana s kombijem prehitimo vse nevihte, ki se proti nam pomikajo z Dolenjske, Švarci, Žan, Maks in Filip pa so s prikolico malce počasnejši in imajo po poti še gratis pranje avtomobila. V Črni se nam direktno s kolesarskih počitnic pridruži še Pika. Marko, lastnik kmetije Kumer, nas sprejme z odprtimi rokami. Razloži nam, kam lahko postavimo šotore, kje imamo stranišča, vodo in tuše. Za njim kmalu prideta še Valentin in Florjan, ki sta sprva malce sramežljiva, a se kmalu pridružita vsem našim traparijam. Pred postavljanjem šotorov si privoščimo še malico, po tem, ko imamo tabor že postavljen, pa se spodobi, da odidemo na prvo turo. Odločimo se, da gremo čez mejo do Planine Luža. Ko pridemo nazaj, se nam v taboru pridruži še Ksenija. Kmalu je čas za večerjo, za prvi dan imamo pice, za sladico pa še sladoled. Sledi večer ob igranju družabnih iger in ustvarjanju, izberemo si tudi skrite prijatelje ter se odločimo, da gremo že takoj naslednji dan na D-turo…
Četrtek, 15. 8. 2024
Zbudimo se malce pred 6:00, pojemo zajtrk, napakiramo malico in se odpeljemo do izhodišča - Rudnik v Topli. Že včeraj zvečer smo se odločili, da ne bomo vsi odšli proti vrhu Pece. Maša, Lina in Ana smo se podale na pot, ki pelje direktno do Doma na Peci, vsi ostali pa proti Knipsovemu sedlu in vrhu Pece. Punce smo pri domu dobri 2h pred ostalimi, kar izkoristimo za popoldanski počitek. Ko pridejo še vsi ostali, ki prekinejo mirno počivanje, pomalicamo in se po malici odpravimo v dolino. Pri plezališču Burjakove peči najdemo še primeren prostor za namakanje v potoku. Čisti in dišeči pridemo na kmetijo, kjer nas že čaka večerja tokrat gobova in goveja juha, rižota, solata, za povrh pa še jabolčna pita. Po večerji smo spet kartali in gledali zvezde
Petek, 16. 8. 2024
Danes je dan za počitek. Po poznem zajtrku imamo nekaj časa za prosto igro. V tem času Maša in Ksenija postavita točke za orientacijski pohod. Vse skupine brez težav najdejo vseh 6 točk, ki so razporejene med križiščem pod kmetijo in cerkvijo pri Sveti Ani. Mogoče se pozna izkušenost, mogoče pa so bili v pomoč domači trije otroci, ki so se pridužili vsak eni ekipi. Po orientaciji imamo malico v šotoru, in ker je tudi na višini dobrih 1200 m precej toplo, se odločimo poiskati potok. Tik pod glavno cesto, na dolžini dobrih 10 m, potok ni popolnoma zaraščen, z grmovjem pa se odločimo, da bomo noge namočili kar tam. Najbolj pogumni si privoščijo celo masažo pod mini slapom, ki teče čez skalo. Pred večerjo je čas še za malo adrenalina na zipline-u, ki sta ga postavila Matevž in Švarci. Za večerjo pa imamo tokrat žar. Švarci je glavni žar mojster, ki nam speče odlične čevapčiče, klobasice, hrenovke, papriko in piščančja bedrca. Tako se najemo, da se tokrat skupinsko odpovemo sladoledu za sladico. Zvečer imamo filmski večer v šotoru. Nekateri skrivnosti plezalne smeri Sfinga v Steni pogledajo do konca, nekateri pa dan za počitek dobro izkoristijo in zaspijo že med filmom.
Sobota, 17.8.2024
Ker se je vremenska napoved izboljšala, smo se odločili še za drugo D-turo. Tokrat smo napadli Raduho. Do kmetije Bukovnik smo imeli dobrih 20 min vožnje, od tam 40 min do koče na Grohatu, do vrha Durc še dobro uro in pol, do vrha Velike Raduhe pa še nadaljnih 45 min. Vsega skupaj torej slabih 800 m višinske razlike, približno 1,5 L vode na osebo, 2 riževi čokoladi, 2 košarici nektarin, 2 štruci kruha, 2 paketa paštet, 1 salamo, pol kile sira, nekaj trikotnih sirčkov, par konzerv tune, nekaj čevapčičev, piščančjih bedrc, kranjsko klobaso, čisto malo jamranja in veliko dobre volje. Nazaj grede smo pohiteli, ker smo se ustrašili nevihte, a nas je na srečo zaobšla. Za večerjo smo dobili dunajske zrezke, pečen krompir pa solato in še palačinke. Te so ostale za zajtrk.
Nedelja, 18. 8. 2024
Zadnji dan. Nekateri smo spali malce dlje, nekateri malce manj, vsi skupaj pa smo po zajtrku začeli s pakiranjem. Najprej spalke, potovalke in ruzaki. Kasneje šotori, nazadnje pa še štabec. Vmes smo šli še na sprehod do bližnje cerkvice - Sv. Ane, za malico smo pojedli jabolka in čips (za filmski večer ga nismo, pa smo ga imeli še v dobrem), zložili vse v kombi in na prikolico ter ob kartanju in metanju frizbija počakali na še zadnje kosilo. Tokrat smo dobili golaž z domačimi širokimi rezanci, za povrh pa še kepico sladoleda. Razkrili smo še svoje skrite prijatelje, razglasili rezultate ocenjevanja šotorov in se poslovili od Markota, Branke, Valentina, Florjana ter Julije. Tajming smo imeli v nulo, saj je, ko smo se usedli v avte, začel padati dež. Sledila je le še dolga vožnja preko Kranja do Jesenic.
Epilog tabora:
Na Koroškem je res lepo, dobro kuhajo, razgledi s hribov so čudoviti, oskrbniki planinskega doma oziroma kmetije Kumer pa so zares prijazni.
Za naslednje leto pa tabor organizira Matevž, baje gremo v Maroko, ker je do tja manj vožnje
Vir: Facebook - Mladinski odsek planinskega društva Jesenice
