Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Jesenice
DANES
4°C
-4°C
JUTRI
4°C
-5°C
Oceni objavo

Gorenjske lekarne: Otroci in bolezen COVID-19

Začele so se zimske počitnice, ob napovedanem lepem vremenu je zagotovo pričakovati tudi več druženja tako odraslih kot otrok. Ker je koronavirus med nami še vedno zelo prisoten, so v Gorenjskih lekarnah pripravili prispevek o otrocih in bolezni COVID-19. Objavljamo ga v nadaljevanju.

Simptomi in znaki bolezni COVID-19 pri otrocih

Simptomi in znaki bolezni COVID-19 so od blažjih do resnejših. Praviloma se pojavijo od 2 do 14 dni po stiku z virusom. Najbolj značilne težave so: povišana telesna temperatura, težave z dihanjem ali izguba sape, kašelj, bolečine v mišicah, boleče žrelo, izguba okusa in/ali vonja, izcedek iz nosu, bruhanje, driska.
Nekatere študije kažejo, da v primerjavi z odraslimi manj otrok dobi povišano telesno temperaturo in da tudi nimajo izrazitih težav z dihanjem. Vendar se tudi pri otrocih lahko razvije resnejše obolenje. Če je bil otrok izpostavljen virusu ali imate vprašanja glede simptomov in znakov pri otroku, za dodatne informacije povprašajte zdravnika oziroma pediatra.

Kateri otroci so bolj ogroženi?

Po do sedaj znanih podatkih otroci niso bolj podvrženi okužbi z virusom SARS CoV-2 kot odrasli. Kljub temu se zdi, da so enako kot pri odraslih bolj ogroženi tisti otroci, ki imajo določena kronična obolenja, kot so srčna obolenja, sladkorna bolezen, bolezni pljuč (vključno z astmo), imajo  prekomerno telesno maso ali obolenja, pri katerih uporabljajo zdravila, ki zmanjšujejo delovanje imunskega sistema (npr. imunosupresivna zdravila za zdravljenje rakavih obolenj, revmatskih obolenj ...). 
Otroci, ki imajo kronična obolenja, naj ne prenehajo z jemanjem zdravil oziroma ne prilagajajo odmerke zdravil, razen po nasvetu zdravnika.

Kako se v družini zaščititi pred okužbo?

Splošne ukrepe prilagodimo otrokom.

  • Pogosto umivanje rok z milom in vodo, ki naj traja vsaj 20 sekund. Če to ni možno, uporaba razkužil za roke. Uporabo razkužil pri mlajših otrocih naj nadzorujejo odrasli. Razkužila naj se hrani izven dosega otrok. Ob uporabi razkužil je potrebna tudi skrb za nego rok z negovalnimi mazili.
  • Izogibanje bližnjim srečanjem z drugimi, tako, da ostanemo doma in se izogibamo zadrževanju v skupinah. V primeru, da to ni možno, uporaba maske za zaščito ust, tudi pri otrocih, starejših od 2 let. V primeru druženja z ostalimi otroci izven družine, naj se otroci igrajo na prostem in starejši otroci nosijo tudi zaščitne maske.
  • Upoštevanje nasvetov za higieno kašlja (uporaba robčkov za enkratno uporabo in kašljanje »v rokav« in ne prekrivanje ust ob kašljanju in kihanju z dlanmi).
  • Izogibanje dotikanja obraza z rokami.
  • Čiščenje in razkuževanje prostorov z uporabo čistil in razkužil.
  • Uporaba igrač, ki se lahko perejo in kasneje posušijo. 

Ali se lahko cepi otroke s cepivi proti COVID-19?

Trenutno se uporaba cepiv priporoča za osebe, starejše od 18 let. 
V teku so dogovori o načrtu nadaljnjih kliničnih preskušanj tudi na mladostnikih in otrocih. 

Kako ukrepati, če v družini nekdo zboli za COVID-19?

  • Obvestite vašega oziroma otrokovega zdravnika preko telefona ali drugih komunikacij ter upoštevajte navodila.
  • Pri jemanju zdravil za samozdravljenje (npr. pri vročini …) natančno upoštevajte navodila za odmerjanje zdravil pri otrocih. Za zniževanje povišane telesne temperature, lajšanje bolečin in glavobola naj se prednostno uporabi zdravila s paracetamolom. Poskrbite za zadosten vnos tekočine.
  • Spremljajte znake in simptome bolezni pri obolelem. Opazujte splošno počutje in obnašanje otroka. Nemudoma obvestite zdravnika, če se težave stopnjujejo, postajajo resne oziroma otrok kaže znake, da je resno bolan.

Po preboleli okužbi otroka spremljajte tudi v naslednjih mesecih in v primeru nastopa nenavadnih znakov in simptomov o tem obvestite zdravnika (npr. nepojasnjeni izpuščaji na koži, izrazito povišana telesna temperatura …).

  • Spremljate morebitne težave pri drugih osebah v skupnem gospodinjstvu.
  • Ločite osebe z obolenjem COVID-19 od ostalih družinskih članov, kolikor je le mogoče (bolni naj se zadržujejo v ločenih prostorih; če je le možno, naj uporabljajo posebno kopalnico, stranišče). 

Posebno skrb naj se nameni izogibanju starejšim in bolnikom z večjim tveganjem za resnejši potek bolezni. Če to ni možno, naj se tudi v skupnih prostorih in avtomobilih uporablja zaščitne maske.

  • Ne delite si (osebnih) predmetov (npr. kozarcev, lončkov, brisač, telefonov, blazin, odej … ) oziroma te predmete po uporabi dobro operite.
  • Poskrbite za čiščenje in razkuževanje površin, kjer je možen prenos virusa (kljuke, tipkovnice, telefoni, stranišča, nočne omarice, naslonjala za roke pri stolih …)      
  • Izogibajte se oziroma omejite stike z drugimi ljudmi.
  • Izogibajte se nepotrebnim stikom s hišnimi živalmi.

Pogovor z otrokom o bolezni COVID-19

O bolezni COVID-19 je vse več informacij, ki pa lahko starše in otroke tudi prestrašijo. 
Pomembno je, da se pogovarjamo z otroci, hkrati pa znamo tudi zmanjšati količino in vrsto informacij, ki jih dobi otrok. Pomembno je, da otrok informacijo tudi razume.
Otroku povejte, da se zdravniki in znanstveniki trudijo pridobiti čim več informacij o tej novi bolezni, da bi čim bolj preprečili širjenje virusa in obolevnost med ljudmi.
Otrokom povejte, kako lahko sodelujejo, npr. z rednim in natančnim umivanjem rok, uporabo robčkov za enkratno uporabo, nošenjem mask in tudi dovolj spanja.
Poskrbite za dnevno rutino.
Pri otroku opazujete morebitne spremembe v obnašanju. Otrok pogosto z besedami ne zna izraziti zaskrbljenosti, strahu, žalosti.
Nadzorujte otrokove stike z mediji. Otrok naj se izogiba informacijam, ki mu lahko povzročijo strah, skrb, žalost. S starejšimi otroci se pogovarjajte o bolezni in hkrati spremljajte njihov dostop do informacij (npr. preko interneta, socialnih omrežij …).
Bodite zgled pri upoštevanju preventivnih ukrepov, pomoči drugim, zlasti starejšim in obolelim.

Oglejte si tudi