Zdravje v občini je nadpovprečno

Statistika seveda nikoli ne pove vsega, saj je le orodje za razumevanje določenih področij ali vprašanj. Naša življenja pa so kompleksna in več kot samo statistični podatek. A vseeno, v zadnji raziskavi, ki so jo pripravili pri NIJZ lahko ugotovimo, da smo (statistično) nadpovprečno zdravi.

Zagotovo k temu veliko prispeva čisto okolje, v katerem živimo, veliko gibanja in dela na svežem zraku ter skrb za zdrav način življenje ter seveda močna medsebojna povezanost. Tudi to, kako delujemo kot skupnost, namreč močno vpliva na naše zdravje in počutje. Prikaz Zdravje v občini 2024 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želijo pri NIJZ spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. A na koncu za zdravje v resnici lahko naredimo največ mi sami. Podatke za vse slovenske občine najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si. Več podatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni strani https://podatki.nijz.si.

Nekaj dejstev o zdravju v občini Horjul
Zdravstveno stanje in umrljivost: Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 21,7 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,2. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva: Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji* od slovenskega povprečja. Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 68,7 %, v Sloveniji pa 63,4 %. Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,1 %, v Sloveniji pa 71,4 %.