Najdete jo na suhih tleh, kot so cestni robovi, bližina ptičjih krmilnic in tudi na njivah. Pogosto jo najdemo med koruzo. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljavce ali najemnike zemljišč.
Pelinolistna ambrozija začne vznikati že zgodaj spomladi, cveteti pa začne v sredini julija in cveti do oktobra. Višek cvetenja je v avgustu in začetku septembra. Seme začne dozorevati avgusta. Imetniki zemljišč so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni. Rastline pelinolistne ambrozije je treba odstraniti pred cvetenjem oziroma tvorbo semen. Lahko se izpuli cela rastlina ali pa se jo v sezoni večkrat pokosi. V obdobju od julija do oktobra je treba rastline sežgati.
Cvetočih rastlin in rastlin z razvitimi semeni nikakor ne smemo odlagati na komposte. Ker se pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo imetniki zemljišč opravljati nadaljnja opazovanja vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen. Ker je rastlina alergena, pri odstranjevanju uporabljamo rokavice, v času cvetenja torej od avgusta do oktobra pa tudi zaščitno masko zaradi nevarnosti hudih alergijskih reakcij na koži in na dihalih ter sluznici.
Več informacij o zatiranju pelinolistne ambrozije dobite na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, uprava pa je izdala tudi informativno zloženko in plakat Odstranimo ambrozijo!
V kolikor opazite ambrozijo, jo ali ustrezno odstranite ali pa obvestite občino o lokaciji. Morda še to, pelinolistno ambrozijo se največkrat zamenja z navadnim pelinom in z vrstami zlatih rogoz.
Postopki pravilne odstranitve in zatiranje:
- ročno puljenje, prekopavanje, ožiganje s plamenom
- košnja ali mulčenje na višino 2 cm tik pred cvetenjem (kombinirati s prekopavanjem ali ožiganjem in/ali herbicidi)
- večkratna košnja in vsejavanje trave
- površine z večletno vegetacijo kosimo ali ožigamo enkrat letno, preden se vegetacija strne
- v senci ali gostem posevku žvrklja oslabi
- kombinirati mehanske in kemične ukrepe.
Peter Kavčič, foto: občinski arhiv