Naša jutra so pravljična. Vsako jutro se zberemo na stolčkih v krogu in se pozdravimo. Temu sledi pravljica ob svečki. V ponedeljek nam je učiteljica prebrala pravljico o Jančku ježku. Pravljica se začne tako, da mamica mesi testo za kruh, mali Janček pa radovedno opazuje njeno delo. Ko ga mamica zapodi z besedami, »Beži no, ježek!« se zgodi nekaj nenavadnega; deček se spremeni v ježa. Pravljica se potem še zaplete, a se nazadnje srečno konča. Janček je ponovno Janček in se poroči z najmlajšo grofovo hčerko. »Hm, le v kaj bi se spremenili, če bi mamičine besede imele tako moč, kot so jo imele besede Jančkove mamice?« smo ugibali prvošolci.
Zanimalo nas je tudi, kako se zamesi testo. Tu se je naša misel zaustavila dlje časa, saj smo iz moke, soli in vode zamesili slano testo. Iz tega smo oblikovali ježevo telo. Smrček in oči smo ponazorili s posušenimi nageljnovimi žbicami. Ježeve bodice smo oblikovali iz rožmarinovih iglic. Joj, kako je dišalo v učilnici! 
Rožmarin, klinčki, moka, sol in voda so naravni materiali. Tudi glina je. Pri likovnem pouku smo iz gline oblikovali skledice. Kako so nam uspele, si lahko ogledate na fotografiji. 
Prvošolci  radi delamo z naravnimi materiali, razmigamo svoje prstke in se ob tem naučimo nečesa novega.

Zapisali učenci 1. a z učiteljico Ireno.