13. oktober  – Leto je okoli in Planinsko društvo Horjul je zopet organiziralo izlet v neznano. No, letos je bilo tako neznano, da še ljudje niso vedeli, da se izleta lahko udeležijo. Tokrat se nas je v neznano podalo le osem. Pa nič zato, res smo se imeli luštno. Prehodili smo Pot Triglavske Bistrice, pot vzdolž reke Triglavska Bistrica pa vse do zatrepa triglavske severne stene, po dolini Vrata iz Mojstrane v dolžini cca 11 km. Običajno se vsi zapodimo do konca doline vrat in »hajd« na Triglav, na Škrlatico, na Stenar ... Sedaj pa smo bolj umirjeno, kot je bilo vreme in celotna dolina to nedeljo, prehodili izredno zanimivo pot. Začnemo pri Planinskem muzeju in gremo čez most nad polno, deročo strugo turkizne Triglavske Bistrice. Najprej smo se ustavili pri manjšem jezeru Kreda. Lep biser sredi gozda je sicer umetno jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja krede za cementarno s koncem 19. stoletja. Pot smo nadaljevali mimo slapu Peričnik, ki je bolj kot ne znan vsem. Po cesti smo se dvignili nad reko, nato pa smo se zopet spustili v gozd in bližje vodi. Do galerij oz. do spodmolov (prostor pod previsom v skalovju ali konglomeratu) nas je ločilo še nekaj vzpona in tam nas je čakala prava dežna ploha. S spodmolov se je cedilo kot iz škafa; lepo nam je bilo, ko smo tekli skozi dežno zaveso, na koncu vsi z mokrimi lasmi ... Kot otroci smo bili. Ob koncu smo zadnji del prehodili po cesti, ker je bilo nemogoče priti čez reko, ker je bila res polna, glasna in hitra. Postanek smo naredili še pri spomeniku, ogromnem klinu in vponki na skali v Vratih, od koder je čudovit pogled na severno ostenje našega Triglava. Drugi del poti pa je bil še postanek pri Bobovških jezerih pri Kranju. Jezera sestavljajo Čukova jama, Ledvička in Krokodilnica. Tudi ta so umetna jezera, ki jih začetkom 20. stoletja počasi izkopaval Ivan Zabret, Čukov Ivan, ko je kopal glino za svojo parno opekarno in žago z električno centralo v Bobovku pri Kranju. V glavnem, res smo se imeli lepo, hodili smo po manj znanih poteh, narava nam je podarila še dodatek v obliki vode ... Hvala vsem za udeležbo in dobro družbo.

Simona Smrtnik