Kapelica v Horjulu, ki je Plečnikovo delo, potrebuje vašo pomoč

Potrebujemo fotografije ali drug grafični material, ki bo konservatorjem v pomoč pri ugotavljanju stanja kapelice, ki stoji v Horjulu. Gre za obdobje od leta 1927 naprej.

O tem Plečnikovem objektu smo se pogovarjali s konservatorjem Vidom Klančarjem, ki je s temi besedami opisal, kako je kapelica sploh nastala in kakšen je njen pomen za kulturno dediščino: ''Kapelica sv. Antona v Horjulu je bila narejena po načrtih Janka Omahna, ki je bil takrat študent prve generacije t. i. Plečnikove šole na ljubljanski tehnični fakulteti. V prizadevanjih za pridobivanje projektov, ki bi jih lahko realizirali, je Plečnik navezoval stike tudi z duhovniki in redovniki. Tako je v kontakt s Plečnikom stopil tudi takratni horjulski župnik v zvezi z načrtom za novo kapelico, za katero so si vaščani zamislili, da bi stala na koncu vasi ob cesti. Dogovorila sta se, da bodo Plečnikovi učenci pripravili nekaj variant načrtov, med katerimi bodo Horjulci enega izbrali. Načrte so pripravljali študentje Dušan Grabrijan, France Tomažič, Herman Hus, Domicijan Serajnik in Janko Omahen. Šlo je za čas velikih Plečnikovih hotenj, da s svojo šolo nakaže novo arhitekturno smer v domovini, kjer zaradi dotedanjega delovanja v tujini še ni bil dobro poznan. Kapelice in znamenja so za Plečnika pomenile spontan in pristen arhitekturni izraz slovenskega kmečkega življa, njegovega čustvovanja in hotenj. Ob spoštovanju tradicije pa je študente usmerjal na način, da ni šlo za kopiranje starih oblik, ampak povsem nove izrazne prijeme. Proces nastajanja načrtov je potekal pod budnim očesom profesorja, njegovimi rednimi korekturami in njegovim močnim vplivom, pod katerim je bila izpiljena začetna ideja študenta. V tem smislu gre pri kapelici za Plečnikovo avtorsko delo, pri katerem je Omahen sodeloval kot risar in kasneje tudi vodja gradnje, ker je bil Plečnik med gradnjo v Pragi'' zaključuje svojo razlago Klančar.
Fotografije ali drugo dokumentacijo, ki bo prikazovala kapelico iz časa nastanka ali skozi predvojno obdobje lahko pošljete konservatorju Vidu Klančarju na vid.klancar@gmail.com ali ga pokličete na 041/338-972. S tem boste pripomogli k ohranjanju originalnega stanja kapelice, ki je našim prednikom predstavljala pomemben verski objakt.