Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Horjul
DANES
2°C
-4°C
JUTRI
3°C
1°C
Oceni objavo

Leto 2020 smo zaključili odlično, zabeležili smo 18 odstotno rast

Minulo leto je bilo polno izzivov. Kjer nekateri vidijo težave, lahko drugi vidijo priložnost. Horjulsko podjetje za proizvodnjo plastičnih cevi, ki spada v mednarodno skupino Huliot, je leto končalo z rekordnimi prodajnimi številkami in veliko rastjo. O tem in tudi o širitvi in iskanju novih kadrov, smo se pogovarjali sredi januarja z direktorico Natašo Osredkar.

A naj za začetek na kratko spomnimo na zgodovino izdelave plastičnih cevi v Horjulu. Leta 2014 je Izraelsko podjetje Huliot kupilo horjulsko podjetje Argo, ki je prav tako proizvajalo cevi in spojne elemente za hišno kanalizacijo. S prihodom Huliota pa so proizvodnji v Horjulu dodali program nizkošumne plastike. To so zvočno izolirane cevi, ki s pravilno vgradnjo zmanjšajo šumenje vode, ko ta teče z višjega nadstropja v nižje. Takšne cevi se večinoma uporabljajo pri gradnji sodobnih hotelov, bolnišnic in večnadstropnih stavb. Od leta 2014 do danes so se te cevi dobro uveljavile tudi pri nas in za podjetje predstavljajo glavni prodajni program. Poleg tega izdelujejo tudi običajne HT plastične elemente sive barve.


Ali lahko rečemo, da na svojem področju proizvajate izdelke z visoko tehnologijo in z večjo dodano vrednostjo?

Vsekakor, te nizkošumne cevi so narejene iz treh slojev. Med zunanjim in notranjim je mineralno polnilo, ki duši zvok. Na tej lokaciji V Horjulu izdelujemo samo cevi, spojne elemente pa dobimo iz Izraela.


Huliot je veliko mednarodno podjetje, kako je pravzaprav s temi lokacijami vseh po vsem svetu?

To je zelo zanimivo. A naj začnem kar pri nas. Tukaj v Horjulu od leta 2014 naprej najemamo prostore od podjetja ARG, ki je v večinski lasti Nove Ljubljanske banke. Novembra 2020 pa je prišlo do zelo pomembne odločitve. Lastniki Huliota so se odločili, da ostanemo v Horjulu. Na tej lokaciji je namreč največja težava prostorska omejitev, sedaj bomo to lahko uspešno rešili. Naš načrt je, da takoj, ko ARG dobi vsa dovoljenja, izpeljemo nakup proizvodne hale, poleg tega je v načrtu nakup in širitev na sosednje zemljišče, preučujemo pa tudi še nekatere druge možnosti, kako bi preselili del svoje dejavnosti še ne drugo lokacijo v Horjulu.


Torej bo letošnje leto za vas zelo dejavno na področju širitve?

Res je, že marca bomo začeli pripravljati zunanje skladišče na sosednjem zemljišču, sledila pa bo tudi gradnja dodatne manjše proizvodne hale.


Koliko ljudi zaposlujete trenutno?

V Horjulu trenutno dela 58 zaposlenih, v letošnjem letu pa se bomo širili in iskali šest novih sodelavcev. Tako da vabim vse, ki jih zanima delo pri nas, da se prijavijo na razpise. Smo mednarodno in zelo stimulativno podjetje, kjer ima vsak zaposleni možnost karierne rasti, če si to želi. Ponujamo solidno plačilo glede na industrijo, saj smo leta 2018 po temeljiti analizi plače uskladili. Najbolj pa smo osredotočeni na zadovoljstvo naših sodelavcev in njihove karierni rasti. Na vsaki dve leti skušamo zaposlenemu omogočiti napredovanje. Vedno, ko iščemo nove kadre, najprej pogledamo znotraj podjetja, če lahko naši delavci napredujejo, saj prav v njih ves čas vlagamo in jih izobražujemo. Sama sem 'živ dokaz' da je vse to res. Začela sem kot študentka, prišla v tajništvo, potem sem šest let delal v prodaji in izvozu, štiri leta sem delala v nabavi, delala sem v proizvodnji, bila sem vodja operacij, skratka v dvajsetih letih mojega dela za to podjetje sem dodobra spoznala vse procese in napredovala na mesto izvršne direktorice podjetja. Tako da možnosti za napredovanje in rast je res veliko. Zaradi širitve trenutno iščemo tri nove sodelavce v proizvodnji, in sicer za delo na liniji, operaterja strojev in splošnega delavca. Potem iščemo novega sodelavca za delo v skladišču, kjer je pogoj tudi izpit za upravljanje z viličarjem in za C kategorijo, saj bo po potrebi nadomeščal voznika tovornjaka. Nove moči pa iščemo tudi v oddelku kontrole.

Ker smo del skupine Huliot, je v nekaterih oddelkih tudi veliko poslovnih poti v tujino. Skupina namreč zajema dve podjetji v Izraelu, eno na Portugalskem in po eno v Indiji in Sloveniji. Zato smo nenehno v iskanju novega in zanimivega kadra. Po celem svetu skupina Huliot zaposluje približno 500 ljudi.


Kaj pa skupina Huliot predstavlja v globalnem smislu, kako velik igralec ste na svetovnem trgu?

Zaenkrat smo dokaj majhni, a se lahko pohvalimo z dobro kakovostjo naših izdelkov, ki je primerljiva z najboljšimi. Naša konkurenca je verjetno vsem dobro znani Geberit, ki tako kot mi proizvaja nizkošumne cevi. Kar 80 odstotkov naše proizvodnje izvozimo po največjih evropskih trgih. Če naštejem le nekatere največje: skandinavske države, Španija, Portugalska, Italija, Avstrija, Romunija in države na Balkanu. Sploh v vzhodne države in na Balkan izvažamo vedno več, ker so pri dražjih gradnjah visoke zahteve in zato investitorji posegajo po nizkošumnih ceveh. Lahko pa se pohvalimo, da izvažamo tudi v Združene Arabske Emirate. Kar nekaj modernih in visokih stolpnic v Dubaju je opremljenih z našimi cevmi. Morda še kot zanimivost, trenutno se v Madridu gradi nov nogometni stadion kluba Atletico Madrid, kjer brani slovenski vratar Jan Oblak. Za njihov novi stadion Wanda Metroplitano smo tudi dobavili naše nizkošumne cevi.  


Seveda se ne moreva izogniti tudi vprašanju o poslovanju v minulem letu, ko je svet pretresla pandemija. Kako ste zadovoljni z rezultati glede na to, da ste izvozno usmerjeno podjetje?

Marca nas je vse skupaj kar malo presenetilo. Načrtovali smo trženje naših izdelkov po največjih evropskih sejmih, ki so jih 'čez noč' odpovedali. Sledilo je še nekaj odpovedi oziroma zamrznitev naročil predvsem v Španijo in Italijo, kjer jih je pandemija zelo prizadela. Tako smo aprila in maja zabeležili upad prometa za kar 40 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Potem smo doživeli preobrat in junija začeli zelo dobro prodajati ter dosegli prodajni rekord podjetja v višini milijona evrov. To je bil pomemben mejnik. Marsikdo je bil skeptičen ob tem rezultatu in je uspeh pripisoval sreči in naključju ter datumom naročil, a smo dokazali, da to ni bilo naključje in naslednji mesec rezultat ponovili. Leto 2020 smo zaključili odlično, zabeležili smo 18 odstotno rast. V letu 2019 smo poslovanje zaključili pri 7,5 milijona evrih, leto 2020 pa pri 9 milijonih. Plan za letošnje leto je visok, znaša 11,5 milijona evrov, kar bomo lahko realizirali ravno ob omenjenih kadrovskih in prostorskih širitvah ter z rednimi vsakoletnimi investicijami v stroje. Naj omenim, da smo v lanskem letu investirali pol milijona evrov v nov stroj za izdelavo grl. Ta je prvi tovrstni električni stroj na svetu, ki je bil predstavljen leta 2019, od lani pa je že pri nas v proizvodni liniji in nam je podvojil proizvodnjo grl na plastičnih ceveh. Pomembne investicije nas čakajo tudi v letošnjem letu, saj bomo eno linijo za izdelavo enoslojnih cevi spremenili v linijo za izdelavo brezšumnih troslojnih cevi.


Ali pri vašem delu sodelujete tudi z obrtniki iz okolice?

Vsekakor, večino orodij dobimo pri lokalnih dobaviteljih. Največ sodelujemo z Orodelom iz Horjula in z Metrelom. Ob tej priložnosti želim tudi poudariti, da zelo dobro sodelujemo z gasilci v Horjulu. Kadar imajo kakšna tekmovanja jim odstopimo površine, na vsake dve leti pa skupaj izpeljemo gasilsko vajo s simulacijo požara.


Morda se še za konec dotakneva vašega sodelovanja z lastniki. Verjetno vse delo poteka na daljavo?

Lahko rečem, da dobro sodelujemo. Seveda smo se prilagodili in sestanke opravljamo prek raznih video konferenc. Znotraj skupine Huliot imamo narejene ekipe, kjer si med seboj lahko izmenjujemo različne izkušnje, od kadrovske do prodaje in službe kakovosti. Tudi sama sem v minulem letu delal prek video konferenc, kar se je marsikdaj izkazalo za zelo učinkovito. Na primer, zjutraj imam sestanek s sodelavci iz Indije, ob dvanajstih z Izraelom in popoldne s Portugalsko. Če bi želela opraviti vse te sestanke v živo, bi za to porabila 14 dni. Seveda sem mnenja, da sestanka v živo tak video klic ne more nadomesti, smo pa prav s tem načinom dela dokazali, kako se znamo prilagoditi in dobro delati še naprej.


Besedilo in foto: Peter Kavčič

 

Oglejte si tudi