V Vratih smo dali pot pod noge in se mimo Šlajmerjevega doma začeli vzpenjati proti Bivaku IV Na Rušju. Tu smo si bivak dobro ogledali in si nabrali novih moči za nadaljevanje poti. Zanimiv je bil kraški svet s kotliči polnimi snega, globokimi škrapljami in manjšimi jamami.  Na vrhu Kriške stene se nam je odprl razgled na kranjskogorsko stran. Mi pa smo jo krenili skozi Bovška vratca proti Križu. Nahrbtnike smo pustili spodaj ob poti in se lahkih ramen odpravili proti vrhu Križa (2410 m), kjer smo  okusili jeklenico in nekaj klinov. Za tri udeležence je bil to višinski rekord, zato je sledil krst. In ker se po vsakem krstu jé, smo tudi mi proslavili dosežek s čokolado.

Do Pogačnikovega doma smo se rahlo spustili – na desni smo opazovali Razor, na levi pa Zgornje in Srednje Kriško jezero. Popoldne smo se spustili do Spodnjega Kriškega jezera, kjer smo priredili tekmovanje v metanju žabic, številu narejenih sklec in mornarju. Glavna nagrada je bila mini čokoladica Bounty, tolažilna pa Anino sodelovanje v raziskovanju »jam« okoli Pogačnikovega doma.

Zvečer smo spoznali, kaj v planinskih kočah pomeni lep septembrski vikend oz. kako je, če koča poka po šivih. A mi smo se po dobri večerji umaknili v zimsko sobo, kjer smo imeli ležišča. Pred spanjem je bil čas za tarok in remi, noč pa smo preživeli v znamenju »udobja« skupnih ležišč.

Naslednje jutro smo nameravali iti na Stenar, ki pa je bil ves čas zavit v meglo, zato smo na hitro spremenili cilj in krenili proti sicer nižjemu, a tehnično precej zahtevnejšemu Bovškemu Gamsovcu (2392 m). Udeleženci so pokazali, da so dobri plezalci. Nato pa z  Gamsovca na Luknjo in naprej proti parkirišču v Vratih.

S turo smo bili zadovoljni tako udeleženci kot vodniki. Veliko je bilo dobre volje, za katero so skrbeli kar udeleženci sami. Pokazali so, da jim je tovrstno druženje všeč in si ga želijo.  Organizatorji se bomo potrudili, da bomo izpeljali še več takih izletov.