Občina Naklo leži na nadmorski višini 407 m in ima skupaj 5020 prebivalcev. Področje občine obsega 28,3 km². Občina Naklo združuje tri centre s skupaj 13 naselji, in sicer: Bistrica, Cegelnica, Gobovce, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Podbrezje, Polica, Spodnje Duplje, Strahinj, Zadraga, Zgornje Duplje in Žeje.

Gospodarstvo

Občina Naklo je v Sloveniji zelo prepoznavna zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi. Občino Naklo krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo, ter društvena dejavnost. Prebivalstvo si je delo našlo v domačem kraju, saj so si velika podjetja, kot Merkur, Mercator, in druga, uredila svojo poslovno – skladiščno – proizvodno središče prav na območju Naklega. Veliko pa jih zahaja na delo v bližnji mesti Kranj in Tržič. Občina poskuša pospeševati razvoj kmetijstva, malega gospodarstva in turizma.

Turizem

Ob lepi naravi, prijaznih ljudeh in ne nazadnje kar nekaj zgodovinskih znamenitosti imamo v občini Naklo pestro turistično ponudbo. Popotniki lahko letujejo ali prenočujejo v hotelu, turističnih sobah, tisti, ki ljubijo naravo pa lahko pridejo v kamp ob Tržiški Bistrici, rekreativci pa svojo energijo lahko sproščajo v gozdovih Udinboršta in Dobrave, igrajo tenis na urejenih teniških igriščih, uživajo ob jahanju konj, kolesarijo kot tudi ribarijo ali pa obiščejo bližnje gorenjske gore.

Zgodovina

V virih se Naklo prvič omenja leta 1241. Srednji vek so zaznamovali Turki. Po kraju so robantili rokovnjači, Napoleonova vojska pa ga je obiskala kar dvakrat. V tej dobi je bilo Naklo gručasto kmečko naselje, nanizano okrog cerkve.

Ljudje v Naklem so se do prihoda železnice (1908) ukvarjali s poljedeljstvom, veliko so sejali ajdo, ki je dandanes zopet našla prostor na njivah. Že takrat se je v Naklem pojedlo največ ajdovih žgancev in zelja in del kmetijske tradicije se živi še danes.

V tem času so dobro služili s prevozništvom. V Naklem je bila prekladalna postaja za furmane, ki so svoje blago vozili iz Postojne in Kopra, Naklanci pa so jo tovorili dalje na Koroško in v Italijo. Že takrat so bile dobro razvite dejavnosti, kot npr. : gostinstvo, kovaštvo, kolarstvo, posebno pa pletilstvo.

Iz nekdanjega kmečkega naselja se Naklo danes Razvija v pravo urbano naselje s številnimi podjetji, obrtnimi delavnicami in gostišči, zgodovino Nakla  pa naprej pišejo njegovi prebivalci. Med njimi naj omenimo svetovnega popotnika in pisatelja ter danes gotovo najbolj prepoznavnega Naklanca Toma Križnarja.