Letošnja osrednja razstava ob občinskem prazniku občine bo Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem.
Pregledna razstava daje vpogled v ohranjeno judovsko nepremično (materialno) dediščino na Slovenskem in je ena prvih, posvečena temu, pogosto prezrtemu delu slovenske (kulturne) zgodovine. Namen razstave je soočiti velikokrat neobveščeno laično in strokovno javnost s tem pomembnim segmentom skupne zgodovine, ki je nedvomno pomenil vsestransko obogatitev prostora in časa.
Spričo povojnih političnih razmer in katastrofalnih posledic holokavsta je prišlo do »zgodovinskega izbrisa spomina« na slovenske Jude, kar se je posledično odražalo tudi pri odnosu do ohranjene judovske dediščine. Večina premične judovske dediščine je preprosto »poniknila«, ohranjena so le posamezna pričevanja, hranjena v arhivskih, muzejskih idr. zbirkah.
Na žalost je podobna usoda doletela tudi pomemben del nepremične judovske dediščine, med katero gre na prvem mestu omeniti nekdanjo, zdaj porušeno sinagogo v Murski Soboti, delo slovitega madžarskega arhitekta Lipóta Baumhorna.
Enako se je dogajalo (in se še dogaja) s številnimi judovskimi spomeniki drugod po Evropi, ki so ali porušeni, ali ohranjeni v nezavidljivem stanju, ali pa jim je bila spremenjena namembnost. Le redko so bili objekti vrnjeni revitaliziranim judovskim skupnostim, namembnost pa je ostala nespremenjena. Večinoma so bile judovske skupnosti uničene, večji del preživelih pa se je odselil. Pogosto za nekdanjimi sakralnimi objekti ni ostalo niti sledu. To bi se skoraj zgodilo na primeru sinagoge v Beltincih, katere podobo smo rekonstruirali glede na pričevanje vaščana.
Uporaba v kulturne namene, ki upošteva genius loci in status nekdanjega objekta, se zdi od vseh možnih sekundarnih namembnosti najprimernejša. To velja tudi za obe ohranjeni sinagogi, mariborsko in lendavsko, ki sta bili prenovljeni v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Srednjeveška sinagoga v Mariboru predstavlja enega najlepših in najstarejših tovrstnih ohranjenih spomenikov v širšem srednjeevropskem prostoru. Vse faze so bile natančno evidentirane.
Posebno mesto med ohranjenimi judovskimi spomeniki imajo pokopališča. Poleg številnih fragmentov srednjeveških nagrobnikov, vezanih predvsem na dve pomembni srednjeveški judovski središči, Ptuj in Maribor, so ohranjena tri judovska pokopališča: v Dolgi vasi pri Lendavi, v Rožni Dolini v Novi Gorici in v Ljubljani.
Prvi dve sta izjemni tako po velikosti, številu, kot po kulturno umetniški vrednosti spomenikov. Na obeh sta se ohranili pokopališki veži, pri čemer je bila novogoriška po prenovi vse do spomladi 2009 oddajana v najem igralnici, zdaj pa je v njej gostinski objekt.
Presenetljivo se je ohranilo tudi nekaj nagrobnikov judovskih vojakov iz prve svetovne vojne in sicer na Kidričevem in v Štanjelu. V ta kontekst sodi tudi posnetek improvizirane judovske molilnice iz Novega mesta in nekdanje pokopališče pri dvorcu Blagovna pri Celju, kjer pa gre za bolj žalostno zgodbo. Oboje je na razstavi prikazano prvič. Prav tako so prikazane arhivske fotografije nekdanjega judovskega pokopališča v Murski Soboti, ki je bilo preurejeno v spominski park, danes pa znova nosi ime »Židovsko pokopališče«. Fotografsko gradivo je podkrepljeno z dokumentarnim.
Otvoritev razstave bo v torek, 12. julija 2016, ob 19:00 v KKC Dolenjske Toplice. Avtor razstave je dr. Janez Premk.