Roberta Strnišo Topličani najverjetneje najbolj povezujejo z lesom, saj se dolga leta ukvarja s prodajo pohištva za opremo hotelskih sob, restavracij, klubov in stanovanjskih hiš ne le doma, ampak predvsem po svetu. Tudi danes se še vedno delno ukvarja s tem in ima podjetje v New Yorku, a njegova strast in vizija sta zdaj drugje. V rastlini iz družine rožnic - aroniji, katere učinke Slovenija šele spoznava.

Zgodbo je začel pisati onkraj luže, v Washingtonu, ko je pred nekaj leti obiskal sejem zdrave hrane. Tam je srečal Indijance, ki ga že od nekdaj zanimajo. Prav ti so mu prvi razkrili do takrat njemu še neznano rastlino, ki jo oni poznajo in kot zdravilo uporabljajo že stoletja - aronijo. Ni mu dala miru. Po intenzivnem raziskovanju ga je pot pripeljala v Bolgarijo k profesorju dr. Christu Kratchanovu, ikoni poznavanja te čudežne jagode, ki na plovdivski univerzi za medicino z ekipo že prek 30 let proučuje njene zdravilne učinkovine. Skupaj sta se odločila napolniti prvo serijo 100 % soka BIO aronije in s tem postavila temelje trženja tudi v Sloveniji. Profesor ga je povezal s pridelovalci aronije v Bolgariji in mu svetoval pri najemanju prvih zapuščenih plantaž. Pomagal mu je navezati stike s profesorico dr. Iwono Wawer z varšavske univerze za medicino, ki je avtorica ene najboljših knjig z dokazi o zdravilnih učinkih aronije. Na Poljskem ga je pot vodila do ostalih pridelovalcev in nazadnje do profesorja Piotra Eggerta, človeka, ki že 40 let vzgaja sadike, ki niso vzgojene iz semena ali potaknjencev, ampak iz koreninskih sistemov matičnih nasadov njegovega deda. Gre za visoko kakovostne sadike z BIO certifikatom, ki jih Strniša ekskluzivno distribuira po Sloveniji in Italiji pa tudi širše. Danes ima tako po svetu kar nekaj hektarov površin, kjer raste aronija, iz nje pa v podjetju Kreativa pod blagovno znamko Aronija Slovenija izdelujejo različne izdelke. »Od skromnih začetkov, ko smo na trgu ponujali le sok BIO aronije, je danes na voljo že lepa paleta proizvodov, kot so suhe jagode aronije, džemi, kandirana aronija, sok jabolka z aronijo, čaji in aronija, oblita s fino temno, mlečno ali belo čokolado. V tem trenutku lahko razkrijem novost. Obrnil sem se na dobrega znanca, strokovnjaka in proizvajalca ene najboljših čokolad v Sloveniji, Velenjčana Luča Žganka, s katerim bova sodelovanje nadgradila še s pralineji za poslovna in novoletna darila,« razloži Strniša, ki je, prepričan v svojo zgodbo, posekal vinograd in sploh prvi začel s plantažnimi nasadi aronije na Dolenjskem, prodal pa tudi že kar nekaj sadik lastnikom za lastne nasade tudi širše po Sloveniji.

Najbolj presenečen pa je bil, ko mu je sredi lanskega leta zazvonil telefon, na drugi strani pa glas italijanskega odvetnika slovenskih korenin Sama Sanzina. Čeprav se nista poznala, je ta vztrajal na srečanju z njim, saj je želel narediti podobno zgodbo v Italiji. Srečala sta se in Topličan mu je dejal, da za takšno zgodbo potrebuje veliko denarja, poguma in volje. Brez zadržkov mu je predal vse dotedanje znanje, skupaj pa sta si ogledala njegove najete plantaže na Poljskem. Iz tega se je razvilo prijateljstvo in partnerstvo. Danes odlično sodelujeta in za leto 2017 je v načrtu začetek gradnje največje tovarne za predelavo aronije le deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, v Furlaniji. "Slovenija zame ni izziv, priložnosti vidim v tujini, ki je bolj prijazna do poslovnih priložnosti. Ravno sem se vrnil iz New Yorka, kjer sem kolegom na največjem sejmu hrane in pijače, FancyFoodShow 2015, predstavil projekt. Prepričan sem, da smo na pravi poti in nič nas ne ustavi," pravi. Če danes aronijo pobirajo iz nasadov v Bolgariji, na Poljskem, v Sloveniji in še kje, pa bo v prihodnje rasla tudi na Kanarskih otokih. Kako? Enostavno - pred pol leta se je tja odpravil na dopust. Najel je avto in se zapeljal po otoku. Na sredini so mrtvi vulkani in zemlja polna mineralov. Meni nič tebi nič se je oglasil na tamkajšnjem kmetijskem ministrstvu in vprašal, kaj potrebuje, da naredi plantažo aronije. Obljubili so mu podporo, zato sta na otoku z znancem, ki tam goji aloe vero in oljke, ob zadnjem obisku posadila aronijo na različne konce. Rastline so sprva doživele šok, zdaj pa pognale. »Če bo ministrstvo res omogočilo zalivanje in podprlo projekt do zamišljene faze, bodo to prve plantaže aronije na Kanarskih otokih,« je navdušen Strniša.

Tako se zgodba širi in razvija. Še sam ne ve, kam ga bo peljala, zagotovo pa v tej rastlini s številnimi zdravilnimi učinki, ki je tudi pri nas že zamenjala kakšen vinograd, vidi svojo prihodnost.

MOJCA KREN

Fotografije: OSEBNI ARHIV