Društvo Kočevarjev staroselcev je v soboto, 21. septembra 224, na sedežu Društva v Občicah v občini Dolenjske Toplice organiziralo priljubljeno jesensko prireditev – ličkarijo oz. ličkanje koruze.

Vse smo začeli že dan prej, ko je bilo potrebno koruzo nabrati in pripeljati na lokacijo ličkanja. Sobotno popoldne se je pričelo ob 18. uri, ko so se zbrali pridni ličkarji. Koruza je bila v slabih dveh urah zličkana in zvezana. V kupu koruze smo skrili tudi nekaj daril, ki so razveselili najditelje. Poskrbeli smo tudi za dobro malico in sladke dobrote, vse zbrane pa so zabavali ansambel Nemec, ljudske pevke Rožce DPŽ Dolenjske Toplice ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev staroselcev.

Dogodek je finančno podprla tudi Občina Dolenjske Toplice, za kar se ji zahvaljujemo.

Foto in besedilo: Društvo Kočevarjev staroselcev

O LIČKANJU KORUZE:

Gre za priljubljeno jesensko kmečko opravilo, ki se danes ohranja kot zabavna prireditev, ki vključuje vse elemente šeg in navad ob delu. Ličkanje je potekalo v poznem jesenskem času, in sicer od mraka do pozne noči. Delo so opravljali ličkarji – to so bili različno stari moški in ženske iz vsake hiše v vasi. Če je bilo koruznih storžev malo, so ličkali v hiši ali v veži; če pa jih je bilo veliko, so jih ličkali pred hišo, na dvorišču ali na gospodarskem poslopju, imenovanem pod. Sedeli so na klopeh ali na nizkih sedežih. V levici so držali koruzni storž, z desnico pa so trgali suhe liste. Na storžu so morali pustiti tri ali štiri liste, da so lahko zvezali po dva storža skupaj in ju obesili na drog (včasih tudi na late v kozolcih); tam se je koruza posušila. Ob delu so pogosto peli, pripovedovali so si zgodbe in šale ali si prerokovali s koruznih storžev (npr. o sreči, poroki, letini). Otroci so se šemili s koruznimi laski, delali so si brke in brado, fantje so mazali dekleta s črno barvo iz storžev, se med seboj ruvali, si tlačili ličkanje pod obleko ipd. Po končanem delu je sledil še likof ali gostija.