29.
junija (2024) so sorodniki na rodni Dobrovi dobili sporočilo, da je v daljni
Avstraliji ugasnilo
življenje Drage Gelt, avstralske Slovenke, ki je širila slovensko kulturo v
svoji novi domovini. Kot sodelavki občinskega zbornika Domači kraji, v katerem
je v peti številki v dopisnem intervjuju z veliko zavzetostjo opisala svoje življenje,
ji v slovo namenjamo nekaj vrstic.
Draga
Gelt je bila rojena 1948. leta na Dobrovi. V družini je bilo devet otrok, osem
sester in brat. Osnovno šolo
je obiskovala v domačem kraju, nato se je vpisala na učiteljišče, a po
končanem šolanju službe ni dobila. Življenjsko pot je nadaljevala kot varuška
pri sestri v Nemčiji, ki je bila do priložnostnih priseljencev »zelo stroga«.
Odločila se je za Avstralijo, kjer se je najprej zaposlila kot negovalka v
bolnišnici za prizadete otroke. Vključila se je v slovensko skupnost in pomagala pri
učenju slovenskih otrok. Po nekaj letih je ustanovila slovensko šolo pri
najstarejšem slovenskem društvu v Melbournu in tam učila več kot štirideset
let. Učila je tudi na srednjih šolah in poučevala na tečaju slovenskega jezika
za odrasle. Napisala je več knjig in publikacij o
zgodovini Slovenije in delovanju Slovencev v Avstraliji, med drugim tudi
učbenike za poučevanje slovenskega jezika. Knjiga o zgodovini Slovenije je bila odmevno delo v Sloveniji in v
Avstraliji, zanjo je pridobila vire iz Slovenije in iz Sloveniji sosednjih
držav. Knjiga je bila leta 1988 dodana na seznam učnih knjig kot dodatna
literatura za pouk slovenskega jezika in kulture v viktorijskih šolah. Odobrilo
jo je avstralsko ministrstvo za šolstvo. Ustanovila je tudi folklorno skupino
in z njo gostovala po Avstraliji. Njena ustvarjalna moč se je izkazovala
tudi v slikanju. S
svojo 50-letno
kulturno dejavnostjo, pri kateri je izkazovala veliko
pripadnost slovenstvu, je v Avstraliji
segla v sam državni vrh in za dolgoletno
prostovoljno delo med Slovenci dobila najvišje priznanje Avstralije – Order of
Australia.
Ena od številnih razstav Janeza Dolinarja, kulturnega delavca z Dobrove, je bila posvečena tudi delu Drage Gelt. Tako
je počastil njeno raznovrstno kulturno delo. Ob njenem slovesu so na Dobrovi imeli
spominsko mašo, pripravljajo pa tudi razstavo o njenem delu. Slovenci smo ji
hvaležni za vse, kar je storila za poznavanje Slovenije v Avstraliji.
Draga
Gelt je pisala tudi pesmi in izdala dve pesniški zbirki. Končajmo ta spominski
zapis z njenimi simbolnimi verzi o klasu. Mogoče se v njih skriva misel na
domače kraje. Njeno življenje je sedaj dozorelo v klas.
Je pšenični klas
kot naše srce?
Bolj je klas poln,
zrel,
bogat,
težak,
prej se skloni,
prej se zlomi,
prej pade na tla …
Milka Bokal