V jutru 9. julija se nas je 55 pohodnikov DU Dobrova odpeljalo do Loškega potoka. V Hribu – Loški potok sta se nam pridružila naša člana Jaka in Irena in nas po ozkih gozdnih poteh popeljala do spominskega obeležja v Jelenovem Žlebu, kjer so 26. marca 1943 partizani Cankarjeve in Gubčeve brigade ob podpori Tomšičeve in Šercerjeve brigade popolnoma premagali bataljon italijanske divizije Macerata. Vodnik Jaka nam je podrobno opisal potek bojev in kakšen pomen so ti imeli za ohranitev slovenstva. Po ogledu prizorišča bojev smo vožnjo nadaljevali do parkirišča pod bolnico Ogenjca, ki je delovala v času roške ofenzive junija 1942. Ko se je v drugi polovici julija sovražnik približal bolnici, so ranjence preselili v bližnjo kraško jamo. Med osebjem je bila tudi bolničarka Mimica, doma iz Brezja pri Dobrovi, ki je morala izvršiti dogovor med ranjenci, da v kolikor jih italijanska vojska odkrije, jih mora postreliti, saj nočejo priti v sovražnikove roke. To se je tudi zgodilo, saj jih je Italijanom izdal Ernest Senčar, ki mu je uspelo pobegniti iz bolnice. Tako je Mimica z zadnjim nabojem končala tudi svoje mlado življenje, trije preživeli ranjenci pa so ostali žive priče tragičnih dogodkov. Po lestvi smo se spustili v podzemno jamo, ogledali smo si še lokacijo takratne bolnice in kočo, kjer so v muzeju razstavljene slike in predmeti iz tistega časa. Ko vse to vidiš, se vprašaš, kaj vse so morali preživeti naši predniki, da so ohranili našo lepo Slovenijo.
Nato smo se odpravili nazaj v Hrib – Loški Potok. Hodili smo po področju medveda in kar nekajkrat opazili sveže stopinje medveda v razmočeni stezi. Tudi sonce nam ni prizanašalo. Pohod smo zaključili z ogledom čudovitega okrasnega vrta Lidije in Petra Knavs, kjer se bohotijo različne rože, unikaten ribnik, številni vrtni dodatki v kombinaciji z naravnim kamnom, posebnost pa je tudi letna kuhinja. Po ogledu vrta smo odšli v gostišče Pri Kapcu, kjer so nam postregli domačo enolončnico. Naslednji pohod bo že tristoti – na Štefanjo goro.

Vinko Kuder