Kiparska sedemdnevna delavnica je bila res glasna, saj se je vse dni rezbarilo kamen z električnimi in pnevmatskimi orodji, diamantne brusilke, rezalke, dleta in polirci. Zanimivo, da sta mlajši dekleti kiparili po vzorcu izdelanem iz gline v pomanjšanem merilu; motiva sta bila Školjka z biserom in Ženska v kamnu. Mojster Edin je izdelal žensko v ognju, gladko polirano valujočo podobo, ki buri domišljijo. Sodelujoči kiparji so Ula Svete, Drago Vit Rozman, Maja Hrovat, Damjan Komel, Mina Zagernik in Edin Ščuk. Izdelki so ostali avtorjem. Večina njih ustvarja tudi iz lesa.
Kipar Edin Šćuk z
Dobrove je otroštvo in mladost preživel v Jablanici v Bosni in Hercegovini ob
reki Neretvi. Po končani gimnaziji je zaključil študij geodezije v Beogradu, ob
študiju pa je delal v različnih kiparskih in kamnoseških delavnicah - že kot
otrok je spremljal očeta v kamnolom, v podjetje Granit.
Zaradi vojnih
razmer se je pred tridesetimi leti odselil v Slovenijo in tukaj živi in ustvaja
še danes - še pred nekaj leti je živel v ljubljanskem bloku, potem pa se je
preselil na Dobrovo ob potok Horjulka, nasproti strmega gozda, v katerem je decembra
lani sredi ničesar izrezal lesene kipe iz štorov velikih smrek. Res veličasten prizor
na obraze ljudi v lesu, na sovo in ustnice. Mirna lega, skrito očem in hrupu
glavne ceste, kipar Edo kot mu pravijo bližnji, uživa življenje z ženo in
številnimi obiski otrok in vnukov, in ustvarja večne podobe v kamnu.
Kamen je Edina tako pritegnil od malega, mu bil položen v zibko: "Zanimivo je, da navadnega človeka kamen asociira le na nekaj težkega, mrzlega, trdega. A verjemite, da za nas kiparje, ko se začnemo pogovarjati z njim, ko ti kamen dovoli, da se družiš z njim, vse te lastnosti počasi izginejo. Nič ni lepšega od tega zvoka."
Reference Edina Ščuk niso skromne, l.2011 je v muzeju v Sarajevu imel dobrodelno prodajno razstavo oddelku za presaditev ledvic. leta 2016 je muzeju Rojstna hiša Iva Andrića v Travniku podaril skulpturo z likom tega nobelovca, za kip "Srebreniška mati" ga je navdihnila mati, ki je v Srebrenici izgubila dva sinova in dva brata, a kljub temu ostala čista in brez trohice sovraštva v sebi. V arboretumu volčji potok je Edo avtor kipov in drugih razstavljenih likov velikanskih dimenzij. Prostore Društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva krasi njegov bosanski kralj Tvrtko. Ob 100-letnici smrti pisatelja je Edin Šćuk l. 2018 izdelal kip Ivana Cankarja. Izdelal je tudi kip Neže Cankar, matere Ivana Cankarja, stoji pri vežici Vrzdenec.
Edin si želi, da postane prireditev tradicionalna in zaživi tudi s sodelovanjem občine – primer dobrega sodelovanja je Občina Grosuplje, kjer imajo skoraj 40 kamnitih skulptur.
Za več informacij ali izdelavo enkratnega nagrobnika, črk, poiščite kiparstvo ščuk ali pokličite 041 751 700, scuk.edo@gmail.com.
Umetnost je navidezno nekoristna, a dejansko budi tisto stran življenja, ki razvija ljubezen, vseobvsegajočo gonilno silo življenja… pa lep pozdrav do naslednjič od malo drugačnega umetnika slikovitih podob!
Sebastjan Vehar