V soboto, 2.1.2022, smo se podali na tradicionalni pohod na Donačko goro (884mnv), tokrat z upoštevanjem vseh ukrepov proti širjenju Covida-19 in po priporočilih NIJZ.

Zbrali smo ob 7. uri pri šoli v Cirkulan, se odpeljali do trgovine v Žetalah, od koder smo nadaljevali do našega startnega mesta. Po krajšem pogovoru smo naredili nekaj posnetkov, potem pa se po res dolgem času skupaj podali proti vrhu, nekaj metrov drug od drugega. Vreme je bilo za ta letni čas presenetljivo sončno in toplo, le na izpostavljenih delih poti nas je spremljal veter, ki pa ni bil preveč mrzel. Vsi smo uživali in kramljali v naravi ob tako lepem vremenu v dobri družbi. Pogovori so večkrat nanesli, kako je bilo nekaj let nazaj, ko je bilo vse pokrito z snežno odejo, da smo imeli manjše zdrse in padce v snegu.

Med nami sta bila naša mlada, planinec Aljaž in planinka Ivana ,ki sta uživala z nami, še posebej na delu poti, ki je varovana z jeklenicami. Z lahkoto sta premagala kline in višino. Želimo si več takih podvigov z večjim številom mladih planincev. Povzpeli smo se do vrha Donačke, ki jo krasi kamniti križ. Sedaj v prazničnem času pa še novoletna jelka z okraski. Na vrhu je bilo kar nekaj planincev, ki so uživali v lepih razgledih z nami, proti zahodu smo videli Boč, Kamniško – Savinjske Alpe. Sama Donačka pa spada pod Karavanke. Pot na Donačko goro je bila urejena že več kot pred 150-imi leti in velja kot prva slovenska planinska pot, ki nas vodi skozi bukov pragozd. Današnje ime ji je dala cerkev Svetega Donata, zgrajena na njenem južnem vznožju (staro ime Rogaška gora). In če imajo Dolenjci s Kumom svoj dolenski Triglav, imamo mi z Donačko goro svoj štajerski Triglav.

Donačka gora ni nič posebnega, ampak priložnost, da se srečamo na prvi turi v novem letu, si stisnemo roke, voščimo novo leto. To je tudi priložnost za druženje in da se v dobri družbi nadihamo svežega zraka. Tako je za nami še en le pohod v novo otvoritveno sezono 2022, zato vas na tem mestu vse lepo vabim na naše predvidene ture, ki jih imamo v objavljenem programu.

Zapisal: Vili Jurgec

vir: spletna stran PD Cirkulane