Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Celje
JUTRI
12°C
-7°C
SRE.
8°C
0°C
Oceni objavo

Spreminjajmo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje

10. september – svetovni dan preprečevanja samomora

Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo vsako leto 10. septembra z namenom, da bi opozorili na to pomembno vprašanje in izpostavili sporočilo, da je samomor mogoče preprečevati. Cilj letošnjega gesla 'Spreminjajmo razumevanje samomora' je ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo pogovor o samomoru, njegovo dojemanje in razumevanje. Spreminjanje načina, kako se pogovarjamo o samomoru, je usmerjeno v premik od kulture tišine in stigme h kulturi razumevanja, podpore in sočutja. Na področju varovanja duševnega zdravja se na nacionalni in regionalni ravni že vrsto let načrtno usmerjamo tudi v povečevanje dostopnosti do različnih virov pomoči ter v zagotavljaje podpore posameznikom v stiski, so izpostavili na Območni enoti Celje NIJZ. V Savinjski regiji v letu 2023 beležijo znaten upad samomora.

»Ko je človek v stiski, potrebuje oporo. Nekoga, ki je ob njem, ki ga sliši, mu prisluhne in s katerim lahko skupaj odkrivata možne izhode iz stiske. Človek stiske ne izrazi vedno z besedami, bodisi ker ne zmore, ker si ne upa ali ne zna. Zato bodimo pozorni na spremembe, ustavimo se ob sočloveku in odprto vprašajmo,« izpostavi prim. Nuša Konec Juričič, spec. javnega zdravja, vodja enote za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ in strokovna vodja svetovalnic pri Centru za psihološko svetovanje Posvet v vzhodni Sloveniji. »V Savinjski regiji že več kot dve desetletji posvečamo veliko pozornosti tako samomorilnemu vedenju kot krepitvi duševnega zdravja v najširšem smislu. V različnih aktivnostih in programih se povezujemo in sodelujemo strokovnjaki s številnih področij in uporabniki storitev za duševno zdravje. Po sprejetju prvega nacionalnega programa za duševno zdravje v Sloveniji leta 2018 smo v naši regiji uspešno okrepili vire strokovne pomoči tako za odrasle kot za otroke in mladostnike. Centri za duševno zdravje odraslih, ki delujejo v zdravstvenih domovih Celje, Velenje in Šentjur, poleg ambulantnega dela omogočajo obravnave ljudi tudi na njihovem domu. Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov delujejo v Zdravstvenih domovih Celje in Velenje. V obeh centrih delujejo multidisciplinarni timi, ki omogočajo obravnavo različnih težav odraslih ter otrok in mladostnikov  na enem mestu ter s tem boljše odzivanje na njihovo stanje in potrebe. V vseh zdravstvenih domovih v regiji delujejo zdravstveno vzgojni centri/centri za krepitev zdravja, kjer so na voljo pogovori ter delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo, tesnobo ter stresom in delavnici Tehnike sproščanja ter Zdravi odnosi. V regiji imamo na voljo tudi štiri svetovalnice Posvet, ki delujejo v okviru mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate, in sicer v Celju, Laškem, Mozirju in Velenju. V njih smo v letu 2023 opravili skupno 1010 svetovalnih ur, v Celju in Velenju, kjer svetujemo tudi mladostnikom, starim 14 let in več, pa skupno 166 ur svetovanj. Iz Savinske regije je bilo v svetovalnice Posvet Tu smo zate v preteklem letu vključenih 355 posameznikov,« še pojasnjuje prim. Nuša Konec Juričič.

Po podatkih NIJZ je v letu 2023 v Savinjski statistični regiji zaradi samomora umrlo 35 ljudi, samomorilni količnik je znašal 13,8/100.000 prebivalcev in je bil, takoj za Obalno kraško regijo, najnižji med vsemi regijami.

Slika 1. Absolutno število umrlih zaradi samomora med leti 2013–2023 v Savinjski regiji
(Vir: Baza umrlih NIJZ)

Na Območni enoti Celje NIJZ pojasnjujejo, da tako izrazitega upada samomora v Savinjski regiji ne pomnijo, saj je v preteklem desetletnem obdobju v regiji  namreč vsako leto zaradi samomora umrlo v povprečju 62 ljudi, količnik pa je bil glede na regije med najvišjimi v državi. Upad števila samomora v letu 2023 je razveseljiv in navdaja z upanjem, obenem pa javnozdravstveni strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri interpretaciji, saj je to lahko zgolj enoletni pojav in je zato potrebno počakati na podatke v naslednjih letih.

 

 

 

***

 

Dodatne informacije:

 

·         Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja enote za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje

Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, E: nusa.konec-juricic@nijz.si


Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana, Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si. www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ



Komentarji

Prosimo, da pri komentiranju upoštevate pravila za objavo komentarjev.
Ta prispevek še nima komentarjev. Bodi prvi!

Oglejte si tudi