Vsako leto 1. decembra po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan aidsa. Letošnje geslo »Moje zdravje, moja izbira, moja pravica,« poudarja pravico do zdravja za vse, pomen zagotavljanja človekovih pravic in enakopravnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, brez stigmatizacije in diskriminacije.

Preprečevanje stigme in diskriminacije je ključ za uspešno preprečevanje epidemije HIV.

Člani Komisije za AIDS pri Ministrstvu za zdravje poudarjajo, da neenakosti, stigma, diskriminacija in slaba informiranost ostajajo glavne ovire za uspešnejšo zajezitev epidemije HIV, ki je v svetu leta 2023 beležila že 39,9 milijona okužb, od tega 1,3 milijona novih in 630.000 smrti. Izpostavljajo pomen spoštovanja človekovih pravic in pozivajo k solidarnosti z osebami, ki živijo s hivom. Izpostavljajo tudi odgovornost posameznika pri skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih z uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki so na voljo. Poleg temeljne preventive (varnega spolnega vedenja z uporabo kondoma itd.) so to še testiranje, zgodnje zdravljenje, zaščita z zdravili pred izpostavitvijo hivu in po njej (PrEP in PEP), diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi. Pomembno je, da je v Sloveniji za osebe, ki živijo s hivom, še naprej zelo dobro poskrbljeno. Zagotovljeni sta jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Slovenija je zgled dobre prakse, saj se uvršča med države z eno najnižjih stopenj epidemije hiva v Evropi. Izziv ostaja še boljše preprečevanje okužbe (temeljna preventiva in PrEP) in njeno zgodnejše odkrivanje, ki je pomembno za uspešnejše zdravljenje posameznika in preprečevanje nadaljnjih prenosov HIV.

Število okužb s hivom v Sloveniji ostaja relativno nizko

V letu 2024 do vključno 20. novembra so zabeležili 36 novih diagnoz, kar je dve manj kot v celem lanskem letu. Najpogostejši način prenosa še vedno predstavljajo nezaščiteni spolni odnosi. Največ novih okužb, 19, smo zabeležili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar je to zaenkrat 9 primerov manj, kot smo jih zabeležili v celem letu 2023. Med osmimi primeri novih diagnoz med ženskami se jih je šest najverjetneje okužilo s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, medtem ko za ostali dve nismo mogli opredeliti najverjetnejšega načina okužbe. Med uporabniki drog, nosečnicami in otroki ni bilo novih diagnoz. Ocenjujejo, da v Sloveniji živi nekaj manj kot 950 oseb s hivom, od tega jih približno ena desetina ne ve, da imajo HIV. Velika večina tistih z znano okužbo, več kot 90 %, prejema učinkovito protiretrovirusno terapijo in ne morejo okužiti drugih. Lahko smo zadovoljni, ker nam relativno dobro uspeva preprečevati in obvladovati okužbo s HIV.

Sodobna zdravila preprečujejo hiv

Pomembno je, da ljudje vedo, da lahko ob pravočasnem in rednem zdravljenju HIV živijo polno in kakovostno življenje. Kdor se redno zdravi in ima nezaznavno koncentracijo virusa v krvi, pri spolnih odnosih ne more prenesti okužbe na druge (nezaznavnost = neprenosljivost, N = N). Učinkovito zdravljenje v veliki meri preprečuje tudi druge načine prenosa (npr. prenos v zdravstvu, prenos z nosečnice na otroka itd.). Preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti, so zelo dobro dostopne strategije. Potrebno pa je še boljše informiranje. Na primer, strategija PrEP mora biti še naprej ena od naših prioritet, zato moramo storiti še več za njeno implementacijo. Vse omenjeno je še vedno premalo poznano tudi v zdravstvenih ustanovah, kar včasih povzroča nepotrebno stisko pri pacientih, tudi stigmo in tudi diskriminacijo, ki ju moramo odpraviti.

Testiramo se lahko tudi pri izbranem zdravniku

Ena od možnosti testiranja je tudi pri izbranem osebnem zdravniku. Pogosto so le-ti prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom. Omogočijo testiranje vsem, ki zanj zaprosijo. Njihove kompetence in zaupen odnos s pacientom omogočajo ustrezno podporo, ko je to potrebno. Ne zdravnik in ne pacient zato ne bi smela imeti zadržkov do testiranja in iskrenega pogovora o tej temi. Testiranje na hiv, na hepatitis B in C se zaračunava kot ločeno zaračunljiv material, zato ne predstavlja dodatnega stroška.

Za ranljive skupine je na voljo testiranje v skupnosti

Majhno število novih diagnoz HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je tudi rezultat dobrega dela nevladnih organizacij, konstruktivnega sodelovanja stroke ter ustrezne podpore države uspešnim programom. Tak program je Odziv na HIV, ki nam omogoča testiranje v skupnosti na hiv in na nekatere druge spolno prenosljive okužbe. Storitev omogoča tej skupini možnost testiranja in anonimnega pogovora oziroma svetovanja o spolno prenosljivih okužbah v varnem in sproščenem okolju. S tem je omogočeno hitro vključevanje v zdravljenje. Število uporabnikov programa raste, kar potrjuje dobro delo. Od januarja se izvaja še projekt Expand, sofinanciran s strani Evropske unije, ki dejavnost testiranja v skupnosti širi na migrante, uporabnike drog in osebe, ki opravljajo spolno delo.

K uspešnemu obvladovanju HIV pripomorejo tudi aktivnosti, kot so skupine za samopomoč in opolnomočenje oseb s hivom, vrstniške podporne skupine, usposabljanja za zdravstvene delavce za preprečevanje stigme in diskriminacije, delavnice in kampanje osveščanja za mlade, ki jih izvajajo nevladne organizacije ŠKUC, DIH, društva študentov medicine, Legebitra in DrogArt. V decembru se ponovno odpira Muzej spolno prenosljivih okužb. Zasnovan je kot izkustveno-razstavni prostor, v katerem so na inovativen način prikazane pomembne informacije o spolno prenosljivih okužbah. K obisku želijo pritegniti predvsem mlade.

HIV ne izbira. Ko zaščitimo sebe, zaščitimo druge. Uporabimo kondom.