Zelene učilnice, podkasti za učenje jezikov, fotozgodbe, sobe pobega za učenje ulomkov, umetna inteligenca na travniku. Vse to so inovativni pristopi poučevanja več kot 70 slovenskih, danskih, irskih, bosanskih, makedonskih in hrvaških učiteljev, ki so svoje ideje za motivirane mlade predstavili na konferenci Kreativna učna okolja v Rimskih termah. Posebnost konference je dejstvo, da išče primere dobrih praks v celotni vertikali izobraževanja – kreativnost kot ključna kompetenca se začne že v vrtcu in ni nič manj pomembna v tretjem življenjskem obdobju!
»Namen prispevkov in predstavitev je opogumiti slušatelje, da raziščejo raznolike možnosti uporabe tehnologij pri pouku,« je pojasnil avtor prispevka o animacijah pri pouku Rok Demič z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
Tako ni več nič nenavadnega, če pouk v sodelovanju izvedeta učitelj in robot. »Humanoidni robot se odziva na miselne ukaze učitelja. Ta ima na glavi senzorje, ki zaznavajo njegovo miselno aktivnost in pošiljajo ukaze robotu. Ne gre za branje misli, ampak merjenje, ali možgani mirujejo ali pa izvajajo miselne procese. Program za to je napisal sodelavec, letos pa bo z njegovo pomočjo nastala tudi raziskovalna naloga,« pravita učitelja Boštjan Resinovič in Andrej Grilc s Šolskega centra Celje.
Visoki stroški opreme
»Predvsem motivirani zaposleni so tisti, ki ustvarjajo inovativne prakse, sodobni pripomočki so le dodatna spodbuda za učitelje in dijake. V tem šolskem letu smo naprimer kupili industrijski in humanoidni robot, akcijsko kamero, očala za VR in mikrofone za podkaste in zanje namenili približno 35 tisoč evrov, za licence za programe smo odšteli približno 20 tisoč evrov, za nadstandardno predavalnico pa še 12 tisoč evrov,« je proces posodobitve opisal gostitelj konference, direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar.
Učitelji vse bolj posegajo po orodjih za obogateno resničnost in iščejo čim bolj nenavadne načine vključevanja informacijske tehnologije v učni proces, da bi pritegnili zanimanje mladih. Letošnja posebnost konference je bila, da so posebno pozornost namenili trajnostnemu razvoju v šolah.
Kreativno učno okolje ni zgolj uporaba tehnologije
Tako so udeleženci med drugim predstavili snemanje podkastov za učenje angleščine, izdelavo lastnega programa za prepoznavo travniških rastlin s pomočjo umetne inteligence, učenje s pomočjo foto zgodb in način izdelave prototipov s 3D tiskom izdelkov.
»Računanje z ulomki zahteva veliko vaje in je v osnovi za veliko učencev težavno. Za motivacijo sem jim pripravila sobo pobega, kjer so ponovili vse računske operacije z ulomki in se ob tem zelo zabavali,« je razložila Karmen Armič z Osnovne šole Dobrova.
»Učenje frazemov smo nadgradili z izvedbo stop motion animacije. Odločitev je bila pravilna. Učenci so zelo uživali pri iskanju frazemov, bolje jih razumejo, proces dela pa je bil zelo kreativen,« je svojo idejo in rezultate strnila Bernarda Zalokar z Osnovne šole Šmarje pri Jelšah.
Š. Kumer, foto arhiv ŠC Celje