Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Če si predan, ti lahko da veliko. Iz naše občine, natančneje iz Notranjih Goric, pa prihajata dva izjemna plesalca. Osemnajstletni Jaka in šestnajstletna Kaja Kušar sta brat in sestra, ki se že od malih nog ukvarjata s plesom. Pravita, da jima le ta daje samozavest, svobodo, družbo, prijatelje, sprostitev in možnost, da se »odklopita« od zunanjega sveta.

 Koliko sta bila stara, ko sta se začela ukvarjati s plesom in kje sta začela svojo plesno kariero?

Jaka: Star sem bil osem let, s plesom pa sem začel na delavnicah na Podružnični šoli v Notranjih Goricah. Te delavnice že od takrat vodi Bolero in sedaj jih v njihovem imenu vodim jaz, kar se mi zdi odlično. Tudi Kaja je začela v plesni šoli Bolero in tu sva tudi ostala.

 Kdo vaju je navdihnil za ples?

Jaka: Že od majhnega sem govoril o plesu. Potem sem sicer igral nogomet, tako kot vsi (smeh), ampak vedno se mi je ples zdel zanimiv. Ko sem dobil v šoli priliko, da poizkusim, sem jo pograbil in bilo mi je izjemno všeč. Takrat sem tudi pustil nogomet.

Kaja: Na nek način me je za ples navdušil Jaka. Danes je še vedno moj vzornik in mi predaja svoje znanje.

 Kateri so vajini največji dosežki v plesu in v kateri zvrsti plesa?

Jaka: Najpomembnejši dosežki so se zgodili letos. S formacijo smo bili državni, evropski in svetovni prvaki. Zmagovalno formacijo vodi Ana Vodišek. To se mi zdi najbolj pomemben dosežek pri nas, saj na svetovnem naš klub že petnajst let ni zmagal. To pomeni, da smo kar nekaj časa gradili na tem. Letos je bilo zame dobro leto tudi na solo tekmovanju ena na ena, kjer so združeni fantje in punce in več zvrsti hip-hopa. Na evropskem prvenstvu sem bil izbran med najboljših šestnajst in na koncu zasedel 9. mesto. Z malo skupino, kar pomeni najboljših sedem plesalcev iz formacije, smo zmagali na državnem tekmovanju, na evropskem smo zasedli tretje mesto, na svetovnem pa šesto. V solo in duo plesu naju vodi Barbee Šuštaršič.

Kaja: Pred epidemijo sva z Jakom v duo-plesu zmagala na vseh kvalifikacijah, a tekmovanja so bila zaradi korone odpovedana. Letos sem bila na solo tekmovanju med najboljših dvajset. Za nazaj pa se spomnim, ko je bilo Jakovo drugo in moje prvo leto treniranja, smo bili med pionirji svetovni prvaki.

 Kaj najraje počneta v prostem času, ko se ne ukvarjata s plesom?

Jaka: Ustvarjam glasbo, mikse za naše formacije in tudi druge. Zadnje čase imam kar veliko dela s tem. Sodelujem z Niko Kljun, karkoli potrebuje, mi naroči. Kaja: Rada fotografiram in urejam fotografije, to mi je zelo všeč.

 Kateri ples vama je najbolj pri srcu in katerega najbolj obvladate?

Freestyle – v solo plesu se lahko prosto izražaš in res prilagodiš glasbi. Vedno izhajava iz glasbe, potrebno se je samo sprostiti. V tem je največ svobode.

 Kje smo trenutno Slovenci, ko gre za odnos do plesa oziroma kako se vam zdi, da ostali gledajo na to?

Glede na to, kako dobri smo Slovenci v plesu, kar kažemo z našimi dosežki, ni bilo objavljeno nikjer. Bili smo državni, evropski, svetovni prvaki in več kot to ne moreš doseči. To je velika stvar in drugi športi so veliko bolj podprti, z več publicitete. Nismo niti tretirani kot športniki. Zelo smo se razvili, če primerjava z ostalimi balkanskimi državami, velik doprinos je tudi Nika Kljun, ki nam veliko pomaga. Kar se tiče podpore – tega pa ni in to manjka.

 Kako bi se opisala v treh besedah?

Jaka: Kreativen, samozavesten, discipliniran.

Kaja: vztrajna, samozavestna, delovna.

Obema se zahvaljujemo, da sta si vzela čas za intervju in jima želimo še veliko uspehov v prihodnosti.