VAS SKRBI OTROKOVA IZBIRČNOST PRI PREHRANJEVANJU?

V obdobju zgodnjega razvoja se pri otroku velikokrat pojavi tudi neješčnost, odklanjanje hrane ter pretirana izbirčnost pri prehranjevanju. Po podatkih raziskav se z izbirčnostjo sooči že vsak drugi otrok. Izbirčnost se najpogosteje kaže v enolični prehrani, zavračanju določenih skupin živil (predvsem sadja in zelenjave), nepripravljenosti za poskušanje nove, nepoznane hrane, dajanju prednosti uživanju tekočin pred uživanjem hrane ter močno izraženi želji glede uživanja določenih skupin živil (predvsem odsvetovanih). Posledice so lahko pomanjkanje nekaterih esencialnih hranilnih snovi, premajhna ali prevelika telesna teža ter razvoj vedenjskih in psiholoških težav. Navajamo nekaj napotkov, s katerimi lahko starši izboljšajo otrokovo prehranjevanje.

-          Uživanje obrokov skupaj za mizo. Obroke naj otroci skupaj s starši vedno uživajo za mizo brez motečih dejavnikov (televizija, mobilni telefoni).

-          Izogibanje prepirom. Kadar otrok ne želi zaužiti obroka, naj se starši ne prepirajo z njim. Spoštujejo naj njegovo avtonomnost, saj bo na ta način razvil občutek za prehranjevanje na podlagi občutka zaznave lakote. Starši naj hrano večkrat pohvalijo.

-          Izogibanje moledovanju in prisili. Če otrok zavrača obrok, naj mu ne pripravljajo novih nadomestnih obrokov. Naj ga ne moledujejo, pregovarjajo ali silijo k hranjenju. Potrebno je počakati nekaj časa in če kljub temu obroka vseeno ne želi zaužiti, ga lahko starši ustrezno shranijo ter ponudijo pri naslednjem obroku, ko bo otrok lačen.

-          Izogibanje prigrizkom in večjim količinam tekočin pred obrokom. Starši naj se izogibajo ponujanju različnih slanih in sladkih prigrizkov ter velikim količinam tekočin eno uro pred obrokom. Otrok naj vedno najprej poje hrano in pije na koncu. Izogibati se je potrebno ponujanju nezdrave hrane otroku samo zato, da bi nekaj jedel.

-          Izogibanje podkupovanju in nagrajevanju s hrano. Starši naj se izogibajo podkupovanju in nagrajevanju s hrano (sladki in slani prigrizki), saj je lahko takšna hrana veliko bolj privlačna kot pa tista, za katero starši želijo, da jo otrok poskusi in poje.

-          Večkratno ponujanje istih živil. Hrano, ki jo otrok odklanja, vključimo večkrat v njegov jedilnik in pri tem vztrajamo daljše obdobje (tri mesece). Potrebno je redno ponujanje nove hrane, velikokrat jo morajo otroci poskusiti vsaj 10- do 15-krat, da jim postane všeč.

-          Uporaba različnih začimb. Pri pripravi hrane se naj starši poslužujejo različnih vrst naravnih, vendar blagih začimb. Na takšen način omogočijo otroku spoznavanje različnih okusov preko že poznanih živil ter jih prenesejo na nova živila.

-          Vključevanje otrok v načrtovanje in pripravo obroka. Starši naj vključijo otroke v načrtovanje in pripravo obroka, saj tako spoznavajo različne postopke priprave in obdelave živil, hkrati pa spoznavajo tudi različna živila in njihovo teksturo.

-          Priprava zanimivega in vizualno privlačnega obroka. Otroci imajo radi obroke, ki so pripravljeni na privlačen in kreativen način. Starši lahko obroke pripravijo iz različnih skupin živil, različnih oblik, barv in tekstur ter jim tako pripravijo vizualno privlačen in zanimiv obrok.

-          Kombiniranje novega živila z že poznanimi živili. Starši naj nova živila, ki jih uvajajo v prehrano, ponudijo v manjših količinah in v kombinaciji z že poznanimi živili, da jih bo otrok imel priložnost spoznati, hkrati pa bo zaužil tudi del obroka.

-          Zgled in odnos do hrane. Predvsem morajo biti starši otroku zgled in skupaj z njim graditi pozitiven odnos do hrane in prehranjevanja, kar lahko izboljša prehranske vzorce, zmanjša izbirčnost in povečuje sprejemljivost za zdravju koristnejše izbire.

Več o zdravi prehrani na naslovu: https://prehrana.si/

Pripravila: Janja Robida, mag. zdr. – soc. manag., NIJZ OE Celje