Alkopopsi so mešane alkoholne pijače, kot so koktajl, radler, mišmaš, ki mladim odpirajo vrata v svet pitja alkohola. Proizvajalci si prizadevajo prodati idejo o svobodi in užitku, v resnici pa prodajajo preveč družbeno sprejemljivo psihoaktivno snov (drogo), ki nagovarja predvsem mlad(oletn)e.

Res je, da obstajajo tudi brezalkoholne različice, a se zdi, da so te le uvertura v pitje. Problematično je predvsem navajanje na okus. Če redno pijemo brezalkoholne alkopopse, se postopoma navadimo tudi na okus alkoholnih. Prav tako sta obe različici pakirani v precej podobne embalaže, kar proizvajalcem omogoča, da z oglaševanjem brezalkoholnih posredno oglašujejo tudi alkoholne različice. In še: natočimo si kozarec »čistega« – zdravi alkopopsi ne obstajajo, zato naj vas ne zavedejo enostranske predstavitve proizvajalcev (brez glutena, vsebujejo vitamine, da je njihova pijača bolj zdrava od drugih alkoholnih pijač… ).

Ne le da uživanje alkoholnih pijač lahko negativno vpliva na fizično zdravje, ampak lahko prizadene tudi duševno zdravje, medosebne odnose in varnost v prometu. Prav s tem namenom so na Zvezi potrošnikov Slovenije izvedli tržni pregled alkopopsov, ki so med mladimi priljubljeni zaradi živahnih barv, privlačne embalaže in sladkega okusa, ki spretno zamaskira okus alkohola. Poleg tega jim priročna pakiranja omogočajo lažje skrivanje alkoholnih pijač, tudi pred starši.

Urša Menard z Zveze potrošnikov Slovenije poudarja, da je največ alkopopsov na osnovi žganih pijač, med njimi pa so odkrili celo alkopopse s 14 vol. % alkohola, pakirane v 700 ml steklenice. Ti v primerjavi z ostalimi alkopopsi, vsebujejo 3-krat večji delež alkohola in so pakirani v steklenice z 2-krat večjim volumnom. Navodila za uporabo pa navajajo, da si jih lahko postrežemo zgolj v kozarcu z ledom, brez mešanja z brezalkoholnimi pijačami.

Urša Menard hkrati opozarja na pomanjkljivo označevanje, resda skladno z zakonodajo, a do potrošnika neprijazno: »Označba hranilne vrednosti in seznama sestavin na alkopopsih, z izjemo tistih na osnovi vina, je le redko prisotna. V primerih, ko so podatki znanih, pa je hitro jasno, da gre za tekoče energijske bombe, okrašene z aromami in barvili, ki skušajo zakriti nevarnosti pitja alkohola. Samo s tremi stekleničkami lahko popijemo toliko energije kot bi jo zaužili z uravnoteženim kosilom in vrstico čokolade za posladek. Pitje alkohola pa vodi tudi v okrnjeno zmožnost razsodnosti pri izbiri hrane, saj večina poseže po bolj mastni in predelani hrani, ki energijski vnos še dodatno poveča.« 

Varne količine popitega alkohola ni

Varne količine popitega alkohola ni, čeprav si nekateri proizvajalci prizadevajo kupce prepričati s trditvami, da so njihovi alkopopsi brez glutena, vsebujejo vitamine in “pol manj kalorij kot pivo”. O sporni praksi, evropske potrošniške organizacije, že dolgo opozarjajo – nujno je določiti prehranske profile živil, na katerih bo uporaba prehranskih in/ali zdravstvenih trditev dovoljena. Alkoholne pijače zagotovo niso eno izmed teh živil.

Pitje alkohola je vse preveč »normalizirano«

84 % 17-letnikov iz Slovenije je do svojega 17. leta že pilo alkoholno pijačo. V Sloveniji pitje alkoholnih pijač med mladostniki v zadnjih 20. letih sicer upada, a je še vedno nad mednarodnim povprečjem. Pri tem velja izpostaviti, da je pitje alkohola pogosto tudi med polnoletnimi prebivalci (79 % jih je alkohol pilo vsaj enkrat v zadnjem letu), kjer tvegano in škodljivo pitje celo naraščata.

Kot je povedala dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ljudje pogosto mnenja, da so alkoholne pijače z nižjo vsebnostjo alkohola (npr. vino, pivo, mešane alkoholne pijače) varnejše od alkoholnih pijač z višjo vsebnostjo alkohola (npr. žgane alkoholne pijače). A to ne drži. Pri tveganju škodljivih posledic zaradi pitja alkoholnih pijač vrsta alkoholne pijače ni pomembna, pomembna je količina čistega alkohola, ki jo vnesemo v telo. Z 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja bomo v telo vnesli enako količino čistega alkohola, to je 10 gramov. Ne obstaja varnejša vrsta alkoholne pijače, tudi o meji, ko bi bilo pitje varno, ne moremo govoriti. Vsako pitje alkoholnih pijač pomeni povečano tveganje za nastanek škode zaradi pitja. Pitje alkoholnih pijač je posebej tvegano za mladostnike, ki so bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.

Delež mladih, ki pijejo alkohol, se sicer zmanjšuje, a registrirana poraba čistega alkohola je v letu 2022 znašala 10 litrov na Slovenca, starega 15 let ali več, kar nas uvršča nad evropsko povprečje. Vsak dan je to 2,6 dl piva, 1 dl vina in 0,1 dl žgane pijače skupaj.

Sestava alkoholnih pijač in aplikacija Veš, kaj ješ

Potrošniki za informirano odločitev potrebujejo jasne in celovite informacije o živilih, tudi pri alkoholnih pijačah ni nič drugače. Področje ureja Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih, vendar le ta določa, da označevanje sestavin in označba hranilne vrednosti za pijače z več kot 1,2 volumskega deleža alkohola nista obvezna. V praksi to pomeni, da potrošniki nimajo dostopa do teh informacij, saj jih nosilci prostovoljno redko vključujejo v označbe. Z letošnjim letom se sicer, na podlagi Uredbe (EU) št. 2021/2117, uvaja sprememba pri označevanju vin, ker postajajo te informacije obvezne, za druge skupine alkoholnih pijač pa to ne velja.

Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Opažamo, da si v praksi potrošniki prav informacij o sestavi alkoholnih pijač želijo in jih le-te zanimajo, kar dokazuje pogostost skeniranja črtnih kod alkoholnih pijač s strani uporabnikov aplikacije VešKajJeš. Tudi povod za začetno nadgradnjo aplikacije VešKajJeš v okviru programa Veš, kaj piješ, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, je bilo prav to. Analiza vedenja uporabnikov mobilne aplikacije VešKajJeš (VKJ), izvedena pred kratkim, še vedno kaže na to, da so alkoholne pijače med najbolj iskanimi izdelki, saj je na seznamu najbolj pogosto skeniranih izdelkov kar 20% alkoholnih pijač.«

V aplikaciji VešKajJeš se uporabniku ob skeniranju črtne kode alkoholne pijače prikažejo podatki o vsebnosti alkohola in energijska vrednost, bodisi dejanska iz označbe, če je ta informacija na voljo ali ocenjena s pomočjo posebnega modela, razvitega za ta namen. Dodatno je poskrbljeno tudi za prikaz zdravstvenih sporočil o tveganjih, povezanih s pitjem alkoholnih pijač ter povezava do presejalnega orodja za samooceno tveganega pitja alkoholnih pijač. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Z namenom spremljanja vpliva nadgradnje aplikacije VešKajJeš z vidika vključevanje zdravstvenih sporočil o tveganjih na znanje in ozaveščenost uporabnikov, je bila izvedena raziskava, katere rezultati kažejo, da so mobilne aplikacije lahko učinkovito orodje pri širjenju zdravstvenih sporočil in opozoril za izboljšanje znanja in ozaveščenosti potrošnikov o škodljivih učinkih alkohola.«

Tekoče energijske bombe

Energijska vrednost čistega alkohola je 7 kcal/g, kar je skoraj dvakrat toliko kot ogljikovi hidrati s 4 kcal/g. Ko je alkohol mešan s sladkimi pijačami ali celo pripravki iz smetane, se energijski vnos še poveča. Alkohol je problematičen tudi zato, ker je pod njegovim vplivom okrnjena zmožnost razsodnosti in s tem tudi izbire hrane, ki jo uživamo ob pijači – večina poseže po bolj mastni in predelani hrani, ki že tako velik energijski vnos znatno poveča.

Ponovno pozivamo starše, stare starše, skrbnike in tudi gostinske delavce, da otrokom ne ponujajo niti alkoholnih niti brezalkoholnih različic. S tem jih namreč zavestno uvajamo v svet pitja alkoholnih pijač in jim sporočamo, da je to nekaj povsem normalnega, sprejemljivega. Bodimo zgled!