Župan Ivan Molan se je udeležil predstavitve rezultatov projekta z naslovom Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme, v katerem kot partner projekta sodeluje tudi brežiška kmetija Žnideršič. Projekt naslavlja upad staleža rjavega goveda v Sloveniji, kljub temu da je pasma več kot primerna izbira za slovensko pokrajino.
Župan Ivan Molan je zbrane pozdravil in povedal, da smo kot občina močno povezani s turizmom, drobnim gospodarstvom in kmetijstvom. ''Veseli me, da imamo pri nas tako vzorne pridelovalce in kmete, ki delujejo sonaravno in ekološko. Kmetija Žnideršič je zelo blizu mesta, in odkar sem župan, še nisem dobil pritožbe, da bi ta kmetija na kakršenkoli način motila naše občane,'' je povedal župan.
Reja govedi je dejavnost, ki je s stališča rabe energije zelo potratna. Najbolj potraten je tisti del energije, ki na koncu ne privede do prireje mleka ali mesa.
Kot rezultat projekta je izdelan seznam genov, ki vplivajo na bolj optimalno rabo energije (večji prirast, izkoristek krme …). Oblikovan je protokol za odbiro plemenjakov, ki vključuje podatke o genih za optimalno rabo energije. Poraba energije na enoto prireje je znižana z urejanjem krmnih obrokov in optimizacijo drugih opravil na kmetiji, oblikovana so priporočila za optimalno rabo energije, meso in mleko govedi rjave pasme je označeno (blagovna znamka) ter sledljivo.
Trajnostni prvak
Kmetija Žnideršič se je letos potegovala tudi za naziv ''Naj hlev''. Gre za projekt, s katerim želijo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali. Izbor je opravila komisija, ki so jo sestavljali predstavniki mlekarne, ljubljanske biotehniške in veterinarske fakultete ter revije Kmečki glas, so sporočili iz Ljubljanskih mlekarn.
Organizatorji so kmetiji Žnideršič podelili drugo nagrado – nagrado Trajnostni prvak. O ekološki kmetiji Žnideršič je žirija v utemeljitvi zapisala:
''Hlev na ekološki kmetiji Žnideršič je zasnovan preprosto, z minimalno opremo, kar se v praksi odlično obnese. Njegova odprta zasnova omogoča primerno zračenje, zato v njem ni neprijetnega vonja, nizko sleme pa ga lepo poveže z okolico.
Odprt hlev zagotavlja boljše počutje živali in olajša delo družini. Vse njihove krave imajo rogove, a zato nimajo nobenih težav ali poškodb.
Blatni hodnik je iz litega asfalta in se redno čisti s pehalom. Kmetija se ponaša z ekološko prirejo mleka in se posveča ohranitveni obdelavi tal, s katero skrbi za živost prsti. Krave so zdrave, mirne in dolgožive. V pašni sezoni se vse krave dnevno pasejo, telice pa na paši celo prezimujejo. Gospodar ima poseben posluh za živali in njihovo obnašanje. Teleta so na paši skupaj s starejšo kravo, da se od nje naučijo pasti in tako ne pobegnejo iz pašnika.
Kravam nudijo globok nastilj iz slame v ležalnih boksih, molža pa poteka v preprostem molzišču. V krmnem obroku so se odpovedali dokupljeni močnim krmilom, vitaminom in dodatkom ter prešli na kmetiji pridelano krmo, ki vključuje seno, deteljo, koruzo, tritikalo, ječmen, krmni grah in sojo – prav vse beljakovinske komponente pridelajo na kmetiji. Hlevski gnoj in gnojevko vračajo na njive, medtem ko travnikov ne gnojijo. Mlado govedo je v ločenem hlevu, kjer imajo prostorne bokse, ki imajo ločen del z globokim nastiljem za počitek živali.
Imajo zmogljiv strojni park, ki zajema stroje za minimalno obdelavo tal ter zeleno linijo. Kmetija ima lastno sončno elektrarno, ki pokrije tekoče stroške energije. Z ekološko pridelavo krme se na kmetiji trudijo prilagajati na podnebne spremembe. Ta prilagoditev temelji na načinu pridelave, iz katere so izločili uporabo mineralnih gnojil, izboljšali živost tal in korenito prispevali k zmanjšanju onesnaževanja okolja.''
Iskrene čestitke.