Občina Bovec praznuje 4. julija, na god sv. Urha, zavetnika Bovca. Slavnostna seja OS Občine Bovec s podelitvijo priznanji in nagrade je bila v veliki dvorani Ite Rine Kulturnega doma Bovec, dogajanje pa je s slovensko himno odprl kitarist Mark Grgič, večer pa je odlično povezovala Damjana Peternelj. Slovesno dogajanje ob prazniku Občine Bovec je bilo namenjeno predvsem tistim, ki so s svojim delom in požrtvovalnostjo pripomogli k večji prepoznavnosti ter boljšemu življenju v Bovcu in njegovi okolici ter tistim, ki so svoje poslanstvo našli v pomoči sočloveku. Polno veliko dvorano povabljenih gostov, med katerimi so bili med drugimi domači poslanec in podpredsednik DZRS Danijel Krivec, župani Občin Tolmin Alen Črv, Kobarid Marko Matajurc, Bohinj Jože Sodja, Kranjska Gora Henrika Zupan, Goriška brda Franc Mužič in Vipava mag. Anton Lavrenčič, delegacija iz pobratenega Prijedora, nekateri podžupani iz sosednjih občin, tudi iz Italije, častni občani Občine Bovec, predstavnik bovške fare in bovški občinski svetniki, je najprej pozdravil župan Občine Bovec Valter Mlekuž.

Seveda je v uvodu poudaril, kako zelo ga vseli in je počaščen, da je velika dvorana Ite Rine spet nabito polna. Tudi sam je izpostavil, da je večer namenjen predvsem ljudem, ki so Občini Bovec dali nekaj več, ki so z dušo in srcem pripomogli, da nam je v občini lepše in prijetnejše:

»Ne bom utrujal z naštevanjem vseh projektov, ki smo jih izpeljali v minulem letu, saj tisti, ki jih hoče prepoznati, jih zna tudi ceniti, tisti, ki pa ne, pa itak ne razume našega truda. Danes sem vesel vsakega od vas prisotnih, posebno pa me veseli udeležba tako velikega števila kolegov županov. Ne zamerite mi, če med njimi posebej izpostavim starosto vseh županov, Franca Mužiča, od katerega smo se vsi veliko naučili……« in tu je spontano zadonel močan aplavz. »Franc, ti si nam dejal, da moramo vedno ostati mirni, vendar vztrajni, da bi lahko dosegli vse cilje. Ne morem pa niti mimo izjave dolgoletnega nekdanjega župana Občine Vipava, gospoda Princesa, ki je dejal, da občuduje vse podeželske župane, ki se odpravljajo v Ljubljano prosit in moledovati za svoje Občine, tam pa bi kljub načelu mirnosti in potrpežljivosti najraje eksplodirali. Žal živimo v nekem čudnem času. Vsa Slovenija se spopada s pomanjkanjem zdravnikov in v tej situaciji smo se znašli tudi v Bovcu. Ko izgubiš svojega lečečega zdravnika, ki si mu zaupal skoraj bolj kot lastnemu očetu, postane vsem težko. Trudimo se, da bi zadevo uredili, v upanju, da se bo tudi na državno ravni zadeva premaknila na bolje. Med projekti pa bi vendarle izpostavil gradnjo Šporne dvorane Bovec, ki bo ponos vsej dolini in je v zaključni fazi. Vsi pa upamo, da bomo še kdaj smučali na Kaninu, čeprav so nekateri na državni ravni do nas bolj mačehovski. Mi bomo vztrajali do konca, podporo projektu pa sem dobil tudi od vseh županov severnoprimorske regije in se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. A danes je priložnost za veselje in ne za jamranje. Danes je dan, ko se zahvalimo vsem tistim, ki jim nikoli ni bilo težko svojega prostega časa podariti drugim, tistim, ki svoj čas nesebično namenjajo pomoči svojim sokrajanom tako prostovoljno kot tudi profesionalno. Hvala vam! Za konec pa tudi zahvala vsem mojim prijateljem, danes ji je veliko v tej dvorani, ki mi vedno nudite podporo in me spodbujate.« je v svojem nagovoru med drugim poudaril župan Občine Bovec Valter Mlekuž.

Sledila je podelitev priznanj in nagrade, ki sta jih podeljevala župan Občine Bovec Valter Mlekuž in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja Občine Bovec Matej Bradaškja.

PRIZNANJE OBČINE BOVEC

Turistični podmladek OŠ Bovec - sekcija mladih TD Bovec

Letos 25. obletnico svojega delovanja obeležuje TURISTIČNI KROŽEK OSNOVNE ŠOLE BOVEC, ki ga od vsega začetka vodi Nataša Bartol. Pod njenim mentorstvom je krožek v okviru sekcije Mladih TD Bovec obiskovalo več kot 160 otrok. Izpeljali so številne aktivnosti, kot so čistilne akcije, ustvarjalne delavnice, pohod od jaslic do jaslic, novoletni bazar, kino predstave, razstave, prireditve Pomlad za mlade in prodajo spominkov W,ca z B’ca, ki so jih izdelali sami. Izjemen dosežek je bila ureditev otroškega igrišča ob šoli leta 2003. Denar za ureditev igrišča, ki je otrokom služilo vse do leta 2020, so dobili z različnimi akcijami ter sponzorji. Temu projektu je sledila postavitev etnološko tematske poti, ki jo osnovnošolci redno obiskujejo. Zelo so prizadevni pri ohranjanju nesnovne dediščine in nemalokrat izvajajo različne nastope in projekte v bovškem narečju. Prirejali so tudi dobrodelne dogodke, nazadnje dobrodelno-prodajno razstavo Ducat podob Svitnjaka. V letih od 1998 do 2020 so trinajstkrat sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava in na regijski ter državni ravni prejeli številna priznanja. Delo turističnega krožka ima za učence izjemen učno-vzgojni pomen. Otroke seznanja s kulturno in zgodovinsko dediščino ter spodbuja njihovo ustvarjalnost in kreativnost na osebnem nivoju in na področju turizma.

Ksenija Hosner

Ksenija Hosner je po izobrazbi višja medicinska sestra. Na začetku svoje poklicne poti je delala kot instrumentarka na Travmatološki kliniki v UKC Ljubljana. Od leta 1992, pa vse do letošnjega maja, pa je svoje poslanstvo medicinske sestre opravljala v svojem domačem kraju. Z izjemno predanostjo, potrpežljivostjo, dobronamernostjo in skromnostjo je ljudem, ki so iskali pomoč, vdihnila občutek sprejetosti in vsakemu posebej dokazala, da ji je mar za njihove težave. Kljub temu da se je njeno poklicno delo pogosto razširilo izven njenega delovnega časa, se je pridružila tudi ekipi prostovoljnih gasilcev in reševalcev pri reševanju ponesrečencev v prometu in tako veliko svojega prostega časa posvetila pomoči potrebnim. Ksenija je tudi dolgoletna pevka cerkvenega zbora, bila je članica Mešanega pevskega zbora Žaga in Komornega zbora Iskra. Njeno srce pa bije tudi za Bratovščino odraslih skavtov, kjer je podala predlog za pomoč pri prevozih ljudi na zdravstvene preglede. Kot medicinska sestra je čutila stisko starejših, ki niso imeli prevoza do zdravstvenih ustanov. Njen predlog je bil v bratovščini takoj sprejet in začeli so se prostovoljni prevozi z lastnimi avtomobili. Tako je bila Ksenija prva pobudnica za prevoze, iz katerih se je razvil današnji “Prostofer”.

Valter Žagar

Valter Žagar je dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Srpenica in aktiven član tamkajšnjega gasilskega društva. V svojem dolgoletnem predsedovanju je zaslužen za uresničitev velikega števila projektov, ki so prinesli boljše pogoje za življenje krajanov. Z veliko vnemo je izpeljal pomembne projekte, kot so obnova vodovoda in kanalizacije na Srpenici, nova brv Lipovec, izgradnja mrliške vežice, prenova katastra grobov in ne nazadnje izgradnja novega gasilskega doma z dvorano ter ureditev in izgradnjo novega otroškega igrišča z igrali ter košarkarskega igrišča. Izpeljal je mnogo uspešnih čistilnih akcij in drugih aktivnosti v okviru Krajevne skupnosti Srpenica ter pomagal tudi pri vseh dogodkih in aktivnostih gasilskega društva Srpenica.

Žiga Čopi

Žiga Čopi, po srednješolski izobrazbi klasični kitarist, ki študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je leta 2019 začel učiti petje na Konservatoriju za glasbo in Balet Ljubljana pri profesorici Editi Garčević Koželj. Hitro se je uveljavil kot eden najobetavnejših mladih pevcev doma in v tujini, kar dokazujejo številne nagrade na mednarodnih pevskih tekmovanjih in prvo mesto na 51. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. Sodeloval je s številnimi priznanimi pevci in profesorji. Med študijem pri profesorju Urošu Rojku je bilo njegovo delo, komponirano za ansambel Airborne Extended z Dunaja, izvedeno tudi na zaključku festivala Slovenski glasbeni dnevi v Ljubljani. Trenutno študira v razredu profesorja Vita Žuraja. Sodeloval je tudi z enim najbolj priznanih ansamblov za sodobno glasbo Ensemble Modern iz Frankfurta. Leta 2023 je prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana kot priznanje za izjemne študijske dosežke.

DENARNA NAGRADA OBČINE BOVEC  

Prostofer Bovec

Vozniki prostoferji so ljudje, ki razumejo stisko sočloveka in so pripravljeni svoj čas porabiti za to, da pomagajo ljudem, ki nimajo svojega prevoza oziroma se znajdejo v stiski. Vzamejo si čas, da ljudi pripeljejo do bolnišnic, zdravnikov, trgovin in podobno. Kljub temu da jim ta nesebična pomoč vzame veliko prostega časa, so vedno zelo prijazni, nasmejani in vedno pozitivni. Ker vse to počnejo prostovoljno in brezplačno, jim s to nagrado lahko pokažemo, da spoštujemo njihovo delo in trud, ki ga vlagajo. Primerno se nam tudi zdi, da srčne prostoferje poimensko izpostavimo. To so Boris Kravanja, Biserka Kravanja, Nada Šušteršič Kravanja, Vojko Jazbec, Brigita Klavora, Žarko Mlekuž, Zoran Kašca, Ladi Šulin in Erna Wojčicki Germovšek.

V imenu vseh se je za denarno nagrado zahvalila Erna Wojčicki Germovšek in zbrane seznanila, da so se prostoferji skupno odločili, da prejeta sredstva namenijo otrokom Varstveno delovnega centra Tolmin.

PLAKETA OBČINE BOVEC

Ambrož Čopi

Ambrož Čopi je študiral kompozicijo in klavir na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorjih Danetu Škerlju In Urošu Rojku. Je skladatelj, dirigent, glasbeni motivator in umetniški vodja mednarodnega mladinskega zborovskega festivala Koper. Že kot mlad učitelj je svoje učence spodbujal k zborovskemu ustvarjanju in s časom postal mentor najmlajše generacije slovenskih skladateljev. V svojih mladih letih je uspešno zajadral v glasbene vode, saj je postal mladi glasbenik leta 1995, leta 1997 pa je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. S svojimi zbori je spodbujal nastajanje novih del, sodelovanje z nadobudnimi skladatelji in ustvarjalci pa se je vedno znova izkazalo kot plodno. Njegova avtorska dela, posneta na štirih zgoščenkah, se redno pojavljajo na odrih po vsem svetu. Ambrož Čopi je vodil številne slovenske zbore in dosegel zavidljive rezultate na domačih tekmovanjih in v tujini. Trenutno vodi Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki se uvrščata v vrh slovenske zborovske glasbe. Leta 2014 je prejel Gallusovo plaketo, najvišje priznanje na področju glasbene dejavnosti v Sloveniji in prestižno državno nagrado, nagrado Prešernovega sklada. Kot član žirije je redno vabljen na različne zborovske prireditve in tekmovanja doma in v tujini, kot predavatelj pa pogosto sodeluje na seminarjih zborovske glasbe. Že v času študija je leta 1992 ustanovil Komorni zbor Iskra Bovec in ga uspešno vodil deset let. Z njim je dosegel največji uspeh zborovskega petja na Bovškem - srebrno plaketo na prestižnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Ambrož Čopi je s svojim uspešnim delom promotor občine Bovec in eden najuspešnejših posameznikov, ki prihajajo z Bovškega.

NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE BOVEC

Franc Jožef Čopi

Franca Jožefa Čopija so ob njegovem osemdesetem jubileju za naziv častnega občana predlagali Gasilska zveza Bovec, Društvo Gorske reševalne službe Bovec, Planinsko društvo Bovec, Smučarsko društvo Bovec in Društvo upokojencev Bovec. V vseh teh organizacijah je namreč skozi več desetletij pustil močan pečat. V gasilske vrste PGD Bovec vstopil septembra leta 1960. S svojo mladostjo, iznajdljivostjo in zagnanostjo je takoj začel usvajati gasilska znanja in veščine ter leta 1970 opravil tečaj za gasilca. Ob vseh klicih na pomoč je bil v prvih vrstah z željo pomagati ljudem, reševati življenja in premoženja občanov. Franc je svoje znanje in izkušnje prenašal tudi na mlajše rodove gasilcev. Bil je nepogrešljiv ob vseh večjih naravnih nesrečah na Bovškem. Od leta 1970 je bil tudi član Gorske reševalne službe Bovec. Kot zagnan planinec in odličen smučar se je hitro uveljavil v njihovih vrstah. Veliko časa je posvetil različnim tečajem in vajam. V letu 1990 se je izučil za reševalca letalca in s pridobljenim znanjem pomagal v reševalnih akcijah, ko je bilo reševanje s helikopterji še v povojih. Za svoje dolgoletno udejstvovanje v GRS je leta 2005 dobil plaketo CZ, nekaj let pozneje zlati znak GRZS, ter leta 2008 plaketo za življenjsko delo. Njegove vrline in delo, ki ga je opravil, so orali ledino sodobnega gorskega reševanja. Franc je tudi ena od gonilnih sil bovškega smučanja. V mladosti je bil perspektiven alpski smučar in smučarski skakalec, član TVD Partizan Bovec, Smučarske sekcije Mangart in kasneje Smučarskega društva Kanin. Sodeloval je na vseh večjih smučarskih tekmovanjih na Primorskem in zastopal Elektrogospodarstvo Slovenije na zimskih srečanjih v Avstriji in Italiji. Že v srednji šoli je opravil izpit za vaditelja smučanja in leta 1962 prvič vodil smučarski tečaj za osnovnošolce v Čezsoči. Postal je prvi učitelj smučanja na Bovškem in kasneje opravil izpit za smučarskega sodnika. Bil je glavni postavljavec prog in organizator različnih smučarskih tekmovanj, vključno z Evropskim FIS tekmovanjem v slalomu in veleslalomu leta 1982 na Kaninu. Bil je tudi pobudnik in organizator smučarskih srečanj starodobnikov »Emavs«, ki so se razvila iz »pustnega« smučanja leta 1992 na Kaninu. Franc je bil tudi pomemben član Planinskega društva Bovec, kjer je sodeloval pri različnih opravilih v kočah in pri urejanju planinskih poti. V 60-ih letih je prehodil Slovensko planinsko transverzalo, v 70-ih letih pa se udeležil vseh mednarodnih ekskurzij članov PD Bovec v Alpe ter osvojil vrhove kot so Marmolada, Veliki Klek (Grossglockner), Mont Blanc, Matterhorn in Monte Rosa. S svojimi alpinističnimi in smučarskimi izkušnjami je postal nepogrešljiv član GRS Bovec.

Bojan Rustja, dr. med. spec. splošne medicine

V letošnjem letu je bovški zdravnik Bojan Rustja, dr. med. in specialist splošne medicine, po enainštiridesetih letih dela odšel v zaslužen pokoj. Leta 1984 se je po končanem stažu zaposlil v splošni ambulanti v Bovcu, kjer so ga prebivalci hitro spoznali in cenili njegovo zavidljivo skrb za njihovo zdravje. Njegova dejanja so pogosto spremljale prijazne besede, včasih pa tudi odločne, ko je to zahtevala potreba in stanje obolelega. Bojan Rustja je ves čas skrbel za svoje strokovno znanje in ohranjal tesne stike s kolegi v bolnišnici, kamor je pošiljal paciente na nadaljnje zdravljenje. Njegovo sodelovanje je bilo zgledno, saj je redno spraševal o izvidih, preiskavah in operativnih posegih, kar so prebivalci bovške občine zelo cenili. Dežurna služba in pripravljenost za urgentne primere sta ga povezali s prebivalci vseh treh občin Zgornjega Posočja. Svoje delo je opravljal z izjemno zagnanostjo, nepogrešljiv pa je bil tudi v primeru naravnih nesreč, ki so večkrat prizadele to območje. Njegovo izjemno delo je bilo prepoznano, in ob odhodu v pokoj mu je podeljeno najvišje občinsko priznanje, ki si ga je s svojim delom in odnosom do prebivalcev bovške občine, ki so mu zaupali skrb za svoje zdravje, tudi zaslužil.

Bojan Rustja, dr. med. spec. splošne medicine se je v lastnem in v imenu vseh nagrajencev iskreno zahvalil za podeljena naziva častnega občana, priznanja Občine Bovec in denarno nagrado.

S podelitvijo je bil uradni del slavnostne seje ob občinskem prazniku Občine Bovec tudi zaključen. Edinstven in za marsikoga nepozaben večer so soustvarjati scenarist in režiser večera Jernej Cuder, tehnični opremljevalec Robi Kokošin, Silva Maganja, David Štulc Zornik ter nastopajoči Mak Grgić, Buške Čeče in Peter Della Bianca.

Udeleženci večera so si v sproščenem nadaljevanju večera družili v preddverju Kulturnega doma, kjer so si ogledati tudi razstavo, posvečeno letošnjemu prejemniku plakete Občine Bovec Ambrožu Čopiju.