Recenzija Gimnastike (ne)smisla III, četrti koncert Glasbene fabr'ke

Sodobna glasbeno-gledališka predstava v Borovnici navdušila občinstvo

Po treh vrhunskih koncertih koncertnega cikla Festivala glasbena fabr'ka 2024 je četrti koncert, ki se je odvil 29. junija v industrijski coni Struge v Borovnici, pričaral pravi umetniški vrhunec letošnje »Fabr’ke«, Lokacija se je izkazala za idealno prizorišče, saj so tako izvajalci, avtorji kot tudi poslušalci/gledalci predstave odšli domov navdušeni nad uporabnostjo prostora za sodobne glasbeno-gledališke projekte. Koncert se je začel malo po 22. uri, ko je lučni mojster ambientalno razsvetljavo usmeril na improviziran oder, sestavljen iz prikolic dveh vlačilcev.

Osvetljeno ozadje je, čeprav ni imelo posebne lastne umetne svetlobe, delovalo izjemno barvito in še bolj poudarilo pomen te izjemne gimnastike čutov. A kje se skrivata smisel in nesmisel "Gimnastike (ne)smisla III", skladatelja Mateja Bonina, za pet tolkalcev, ki je bila lani praizvedena v Cankarjevem domu v Ljubljani v koprodukciji z Zavodom Sploh? Na odru so stali, igrali in izvajali: Špela Mastnak, Lola Mlačnik, Jože Bogolin, Simon Klavžar in Luka Poljanec. Prostor je oblikoval Marko Čeh, gib Ana Pandur, luč Aljaž Zaletel, za ton je skrbel Tadej Kenig. Matej, Marko in Ana se podpisujejo tudi pod dramaturgijo predstave.

Matej Bonin v ospredje svojega dela postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med člani ansambla na odru. Njegov pristop k glasbenim odločitvam je globoko zasidran v interakcijah med izvajalci, kar vključuje večplastne odnose med solisti, med solistom in skupino ter med različnimi skupinami znotraj ansambla. Na ta način Bonin raziskuje dinamiko kolektiva, ki se na prvi pogled zdi brez konfliktov, vendar se v procesu dela razkrivajo različne napetosti in hierarhične neenakosti.

Te konfliktne situacije, ki izvirajo iz sprva nevtralnih interakcij, omogočajo prehod iz tradicionalnega koncertnega formata v bolj performativen pristop. Boninova glasba postane osrednji način komunikacije med člani ansambla, pri čemer se glasbeni dialogi prepletajo in razvijajo v kompleksne ideje. Te ideje pa ne ostajajo zgolj v glasbenem okviru, temveč prehajajo v področje gledališča, pri čemer Bonin ustvarja posebno vrsto glasbenega gledališča.

Boninovo delo se tako osredotoča na raziskovanje in razkrivanje skritih plasti odnosov znotraj ansambla. Z uporabo glasbe kot glavnega sredstva izražanja, njegovi projekti izpostavljajo človeške interakcije, ki so običajno skrite za notnimi zapisi in tehnično izvedbo. Njegova dela izzivajo izvajalce, da se odzovejo na spreminjajoče se dinamike na odru, s čimer ustvarjajo performanse, ki so hkrati glasbeni in gledališki.

Tako Bonin ustvarja edinstveno sintezo glasbe in gledališča, kjer glasbeni elementi služijo kot osnova za globlje raziskovanje človeških odnosov in družbenih struktur. S tem odpira nove možnosti za performativno umetnost, kjer se meje med različnimi umetniškimi disciplinami brišejo, in ustvarja prostore za nove oblike umetniškega izraza.

Zasedbo petih tolkalcev, ki je vajena uporabe širokega nabora inštrumentov z zelo širokim spektrom zvočnih potencialov, smo čutili kot organsko celoto, ki omogoča veliko zvočnih nians in formiranje mikro skupin znotraj zasedbe, ki se mimobežno pojavljajo in prav tako razpadajo na nove.

Ideja o umestitvi predstave Gimnastika (ne)smisla III v prostor starega železa, kamionov, viličarjev, kontejnerjev in podobnih industrijskih predmetov ter posledično pod soj zvezd je resnično genialna. Takšna postavitev ni le estetsko zanimiva, temveč tudi simbolično močna, saj ustvarja edinstveno vzdušje in povezuje umetnost s surovostjo industrijskega okolja. Zvok mimoidočega vlaka, ki se je povsem naravno vključil v dogajanje, je predstavi dodal še dodatno plast avtentičnosti in nenavadne glasbene spremljave. To kaže na premišljeno in inovativno režijo, ki zna izkoristiti posebnosti prostora za poglobitev celotne izkušnje gledalcev.

Čeprav morda Borovnica ni vajena sodobnih glasbeno-gledaliških predstav, je bilo očitno, da je predstava pritegnila številno občinstvo. Obiskovalci so bili navdušeni in je predstava obogatila domišljijo in razmišljanje mnogih. To kaže na odprtost lokalne skupnosti do novih umetniških izrazov in na uspešno delo organizatorjev, ki znajo pritegniti in navdušiti širok krog ljudi.

Jasno je, da si organizatorji s tako raznovrstnim programom nadvse prizadevajo prispevati k kulturnemu obzorju naše države. Njihovi napori so velikega pomena za občino Borovnica in tudi širšo regijo. Z vztrajnostjo in inovativnostjo jim že tretjo sezono uspeva prirediti dogodke, ki bogatijo kulturno življenje. Poleg Občine Borovnica pomembnost teh prizadevanj prepoznavajo tudi številni pokrovitelji in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kar kaže na širše priznanje in podporo njihovemu delu.

S takšnimi dogodki se Borovnica postavlja na zemljevid kot kraj, ki ni le zgodovinsko in naravno zanimiv, ampak tudi kulturno živahen in odprt za sodobne umetniške prakse. Predstava Gimnastika (ne)smisla III v industrijski coni »Struge« je primer, kako lahko inovativni pristopi in premišljene lokacije ustvarjajo nepozabne umetniške izkušnje, ki bogatijo tako lokalno skupnost kot širšo kulturno sfero.