Na ta dan pred 160. leti se je na prvi vožnji od Trsta do Dunaja z vlakom peljal cesar Franc Jožef s soprogo Elizabeto Bavarsko. Ker je bil Borovniški viadukt najmogočnejši objekt na celotni progi, ki je kot prva v Evropi prva prečkala gorovja ter povezala Srednjo Evropo s Sredozemljem in ker sta gradnja proge in železniška povezava s svetom preobrazila Borovnico iz majhne vasice v s svetom povezan in hitro razvijajoč se kraj, na ta dan Občina Borovnica praznuje svoj občinski praznik.

Na to je navzoče v narečnem nagovoru opozorila povezovalka programa Slava Košir, ki je uvodoma najprej pozdravila visoke goste: ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, evropsko komisarko za promet mag. Violeta Bulc in njeno ekscelenco, veleposlanico Republike Avstrije v Sloveniji, mag. Sigrid Berka.

Predstavitev ostalih uglednih gostov, med katerimi so bili tudi državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ga. Eva Štraus Podlogar, evropski poslanec g. Lojze Peterle, poslanca Državnega zbora RS g. Bojan Kranjc in g. Mitja Horvat, župani Brezovice, Horjula, Logatca in Pivke in ostali, je s skladbo “Vse najboljše za te” prekinil kvartet Sax Ladies. Župan Občine Borovnica je z odra zaželel vse najboljše vidno ganjeni avstrijski veleposlanici in ji na odru izročil rojstnodnevno darilo – iz čipk izvezeno podobo stebra Borovniškega viadukta, delo ene izmed članic klekljarske sekcije “Punkeljc” Kulturnega društva Borovnica.

Po županovi dobrodošlici, v kateri je opozoril da sta tudi sedanjost in prihodnost Borovnice močno povezani z železnico in posodobitvijo železniške infrastrukture in storitev, ki vključuje tudi posodobitev železniške postaje in izgradnjo sodobnega “parkiraj in se pelji” parkirišča avtomobile in kolesa ob njej, je dobrih 300 prisotnih nagovoril minister Peter Gašperšič. Poudaril je, da vlada misli zelo resno s posodobitvijo in novogradnjami železniške infrastrukture, prav tako pa tudi s posodobitvijo tako tovornega kot potniškega voznega parka, tako da bodo ob povečanem prometu vlaki postali tudi varnejši in tišji.

Pomen posodobitve in razvoja železniške infrastrukture za boljšo konkurenčnost gospodarstva, razbremenitev in izboljšane varnosti na cestah ter za zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov je v svojem kratkem in jedrnatem govoru izpostavila tudi evropska komisarka mag. Violeta Bulc.

Kot govornik je najbolj presenetil generalni direktor SŽ d. o. o. g. Dušan Mes. Najprej se je zahvalil občini za pobudo in izvedbo slovesnosti ob 160-letnici Južne železnice, potem pa še vsem prebivalcem občine za potrpežljivost in uvidevnost, ker so leto in pol po žledolomu februarja 2014 brez protestov prenašali hude obremenitve s hrupom zaradi dizelske vleke vlakovnih kompozicij po progi skozi Borovniško kotlino. V zahvalo jim je županu izročil ček v znesku 5.000 €, namenjenih nadgradnji otroškega igrišča v Borovnici.

Seveda ni šlo brez Prešernove “Prišla k nam železna cesta”, ki sta jo odrecitirala člana KD Borovnica Lara Ofentavšek in Tomo Garin. Slovesnost, ki so jo popestrili tudi brežanski gasilci, ki so na prizorišče prišli v starodobnih uniformah in s starodobno gasilko cisterno s konjsko vprego ter nekaj starodobnih avtomobilov, se je zaključila z otvoritvijo razstave skupine študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki so pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča in ob sodelovanju višjega svetovalca za razvoj in razvojne projekte na občini Borovnica Andreja Klemenc pripravili predloge za rekreacijsko in turistično oživitev opuščene trase proge med Borovnico in Preserjami.

Bučen aplavz vseh navzočih je doživela tudi “posadka” muzejskega vlaka s strojevodjem, domačinom in občinskim svetnikom Rokom Šmonom na čelu.

Navzoči pa so si lahko ob vsem tem postregli ne le s prigrizki in pijačo, temveč tudi s sveže izdano brošuro “Pogledi dveh stoletij”, ki predvsem s fotografijami, narejenimi v drugi polovici 19. In prvi polovici 20. stoletja ter fotografskimi posneti enakih motivov z istih zornih kotov danes predstavlja naselbinsko in stavbno dediščino Borovnice, obenem pa na kratko v slovenskem in angleškem jeziku podaja tudi zgodovino Borovniške kotline.

Ko je v toplem in lepem poletnem poznem popoldnevu ob odhodu vlaka v zraku ponovno zadišalo po premogu in se je po Borovniški kotlini razlegalo sopihanje in piskanje parnega vlaka, smo se ne le z nostalgijo v srcu spominjali nekdanjih časov, temveč tudi z večjo samozavestjo in optimizmom ozrli v prihodnost. Če je bilo temu tako, potem je slovesnost dosegla svoj namen!

Več fotografij z dogodka si lahko ogledate v fotoreportaži, objavljeni na spletni strani občine Borovnica.


Avtorja fotografij sta Slavica Peševska in Rado Krasnik