Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Borovnica
DANES
9°C
0°C
JUTRI
4°C
3°C
Oceni objavo

Podpisan sporazum za vzpostavitev sistema javne izposoje e-koles

V naslednjih štirih letih lahko v 21 občinah Ljubljanske urbane regije pričakujemo 94 novih postaj s 549 e-kolesi in 854 polnilnimi priklopnimi mesti. Sistem, ki bo kompatibilen s tistim v prestolnici, bo omogočil hitrejšo in udobnejšo vožnjo ter predvsem kolesarjenje na daljše razdalje, tudi na delo, kar je z vidika mobilnosti na regionalni ravni ključnega pomena. Eden izmed povodov za razpis je bil tudi vse večji pritisk dnevnih migracij prebivalcev primestnih občin proti Ljubljani, ki se trenutno že ponaša s 35 postajališči e-koles s 125 kolesi.

Z dosedanjimi izkušnjami na področju medobčinske povezave z e-kolesi je izredno zadovoljen župan občine Medvode Nejc Smole. Od aprila letos so namreč Medvode bogatejše za 4 postaje in 10 e-koles, ki so kompatibilna z ljubljanskim sistemom. Uvedba sistema za javno izposojo električnih koles, ki je bila kot pilotni projekt vzpostavljena v okviru evropskega projekta SmartMOVE, je občankam in občanom omogočila ne le trajnostno premagovanje krajših razdalj znotraj občine, temveč tudi potovanja v prestolnico. »Upali smo na to, da bo sistem zaživel, nismo pa si predstavljali, da se bo to zgodilo čez noč. Že dan kasneje smo videli kolo MedvodEK pred nakupovalnim središčem Aleja, sistem pa je stalno aktiven.«
S podpisom sporazuma, ki ga je v Mestni hiši v Ljubljani 22. oktobra 2024 parafiralo 21 županov občin Ljubljanske urbane regije, si je tudi Občina Borovnica zagotovila možnost sodelovanja v celoviti regijski mreži javne izposoje e-koles, ki bo omogočala enostavno izposojo, vračilo in polnjenje e-koles, delovala z enovitim informacijskim sistemom in enostavnim sistemom plačevanja, tudi s kartico Urbana, ter bo integrirana z drugimi oblikami prevoza, kot so javni potniški promet in P+R postajališča. Vendar bo Občina Borovnica dokončno pristopila k shemi le pod naslednjimi pogoji: 

a)       da se bo najkasneje do leta 2029 dalo iz Borovnice na Vrhniko dalo s kolesom priti po varni kolesarski povezavi;

b)      da bo tudi v Podpeči ali na Jezeru postavljena postaja za e-kolesa, tako da med Borovnico in Ljubljano s tega vidika ne bo prevelike vrzeli;

c)       da bodo ustrezno označene in promovirane rekreacijsko-turistične povezave na Ljubljanskem barju ter med Borovnico in Bistro na eni ter Borovnico, Goriškim mahom in Preserjami na drugi strani vzpostavljena oz. izboljšana kolesarska infrastruktura, tako da bo najem e-koles zanimiv tudi za turiste, ki obiščejo Borovnico;

d)      če se bo izkazalo, da je večji del stroška vzdrževanja e-koles in postaj mogoče pokriti s prihodki iz uporabnin in oglaševanja.

Na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, ki je bila pobudnik projekta, v kolesarjenju med občinami vidijo velik potencial predvsem z vidika razbremenitve cestne infrastrukture s strani tistih, ki se iz do 15 km oddaljenih krajev vozijo na delo ali izobraževanje v Ljubljano. Mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, je izpostavila, da je združiti 21 občin in vzpostaviti široko sodelovanje na področju e-mobilnosti velik uspeh. »S tem smo naredili ključen korak naprej pri razvoju trajnostne mobilnosti v naši regiji. Z današnjim sporazumom omogočamo širitev sistema izposoje e-koles na regionalni ravni, ki bo dostopen prebivalcem, da bodo lahko svoje poti opravljali na aktiven način,« je poudarila. Dodala je, da si bodo v okviru Regionalnega centra mobilnosti LUR, ki deluje pod njihovim okriljem, tudi na druge načine prizadevali za zmanjševanje količine motornega prometa.
Vendar si bistvenega povečanja izbire kolesa ali e-kolesa kot prevoznega sredstva iz do 15 km od Ljubljane oddaljenih naselij ne moremo obetati, če sočasno oz. predhodno ne bo prišlo tudi do bistveno bolj varnih neposrednih in neprekinjenih kolesarskih povezav.
V Ljubljano se sicer iz Borovnice na delo in/ali izobraževanje vozi veliko število občanov, vendar bi zgolj z izgradnjo varne kolesarske povezave vzporedno z železniško progo lahko računali, da jih bo več kot peščica tudi v lepem vremenu pripravljena do tja v službo ali na izobraževanje kolesariti, tudi v primeru, da jim bi bila brezplačno na voljo e-kolesa. Poleg tega imamo relativno dobre povezave po železnici, tako da lahko o nadomeščanju manjšega dela prevozov z avtomobilom iz občine Borovnica s prevozi z (e) kolesi realistično računamo le v primeru prevozov do Vrhnike. Seveda ob izpolnjenem osnovnem predpogoju ustrezne varne neposredne in neprekinjen kolesarske povezave.
Z vidika Občine Borovnica so javna e-kolesa bolj zanimiva z vidika razvoja trajnostnega turizma. Z njimi bi lahko turisti ne le spoznavali našo železniško dediščino, nasade borovnic in ponudbo Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri na eni strani ter nagrajeno na novo odprto tematsko Pot na Mah v sosednji občini Brezovica, temveč tudi hribovite dele naše občine ter turistične znamenitosti v hribovitem zaledju Borovniške kotline (Menišija in Rakitniška planota in Krimsko pogorje), pri čemer bi jim lahko kot izhodišče služila železniška postaja v Borovnici. Privlačnih turističnih produktov, ki bi upravičevali vključitev v shemo izposoje javnih koles LUR, pa ni mogoče razviti brez sodelovanja s sosednjimi občinami ter podpor LAS Barje z zaledjem, RRA LUR in Turizma Ljubljana.
S podpisom sporazuma se tako Občina Borovnica še ni zavezala tudi k samemu nakupu e-koles ter postaje za njihovo shranjevanje in polnjenje, temveč si je zgolj zagotovila možnost, da do leta 2027 postane del enovite regionalne sheme izposoje javnih e-koles. Ali bo do tega dejansko prišlo pa je na eni strani odvisno od razvoja kolesarske (tako »običajne« kot »rekreacijsko-turistične«) infrastrukture na JZ delu Ljubljanskega barja kot tudi od izkušenj, ki jih bodo s sistemom pridobile občine, ki se bodo vanj vključile že na začetku.

Andrej Klemenc

Oglejte si tudi