Berta Bojetu Boeta se je rodila leta 1946 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskovala v Borovnici, kjer je prebivala njena mama. Tu še danes živijo njeni sorodniki. Študirala je slavistiko, nato se je vpisala še na Akademijo za gledališče, režijo, film, radio in televizijo. Igrala je v lutkovnem gledališču v Ljubljani in Koreodrami, velja tudi za njeno soustanoviteljico. V njej je bila premierno uprizorjena drama izpod peresa Berte Bojetu Pogovor v hiši Karlstein. Napisala in uprizorila je igro za otroke Gremo k babici, igrala je v igri De Profundis in filmih Ljubezen, Prestop, Ovni in mamuti, Veter v mreži, Ko zaprem oči. Med letoma 1992 in 1993 je Berta Bojetu prebivala v Izraelu, kjer je v prostorih slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu tudi njena spominska knjižnica.
V Novi reviji je izšlo njeno krajše prozno delo Šira, ki se navezuje na njen celotni opus, poezijo pa je objavljala v Dialogih, Tribuni, Mentorju, Literaturi in Novi reviji. Samostojni pesniški zbirki, povezani z ljubeznijo in erotiko, nosita naslov Žabon in Besede iz hiše Karlstein, romana, polna simbolike, pa Filio ni doma in Ptičja hiša. Za slednjega je dobila leta 1996 nagrado kresnik (najboljši slovenski roman v letu 1995). Za vlogo Agate Schwarzkobler je v istoimenski drami leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov in PEN-a. Umrla je marca leta 1997 in je pokopana na ljubljanskih Žalah.

Leta 2002 je v Mariboru potekal prvi mednarodni simpozij, posvečen naši rojakinji. Izšel je tudi zbornik prispevkov, ki ga je uredila dr. Katja Sturm-Schnabl. Literatura Berte Bojetu Boeta je opisana v številnih strokovnih prispevkih, v knjigah Slovenska književnost in Sto slovenskih pripovednikov, o umetnici in njenih delih pa diplomske in magistrske naloge pišejo študentke in študenti. Mladinska knjiga je letos, ob 70. obletnici rojstva umetnice, izdala še neobjavljeno delo Rozalija, izšlo je v zbirki Jubilejna. Avtorica si ga je zamislila kot scenarij za televizijsko igro in v njem ponovno  opisala izrazito nasilen in krut svet, poln travm in zatiranj.

Simona Stražišar

Foto: Jože Pristavec