Kdo je naš najljubši sosed?

Zgodilo se je nekega decembrskega večera v Borovnici. Kleni Slovenec Janez suši perilo in glasno ugiba, ali bo njegov novi sosed krepak možak, dedec, s katerim bi lahko kakšno moško preudarila. Težko bi rekli, da se mu želja ne uresniči. V sosesko se priseli Milan (za prijatelje Mile car), kleni dedec … iz Čačka. Janezu, pristno narodnjaško vzgojeni korenini, se vse podre že pri mehkem »l« v pozdravu. Od tedaj je za soseda »Mirmidej«. Milan se sicer trudi premostiti zacementirani prepad stereotipov, tudi z dišečimi čevapčiči in hladnim pivom, a zaman. Vse do večera, ko poplave ogrozijo Janezovo domačijo in se katastrofi izogne le z Milanovo nesebično pomočjo. Poslej je Milan Janezov najljubši sosed. Preveč idilično in premalo realno? Nikakor ne, folklorni skupini Šumnik ni bilo treba niti poplav, da bi kot prej omenjena presegla zastarele »kulturne« zadržke ter na borovniški oder pripeljala folkloriste srbskega kulturno-umetniškega društva Vidov dan. No, pa saj niti ni tako daleč, ko je Borovnica gostila »ruski večer«, kak starejši občan pa se menda tudi še spomni zapovedanih predvojnih šolskih proslav »Vidovega dne«. Vprašanje pa seveda je, ali so bili tako pestri, poskočni in v pisanih kostumih večstoletnega izročila, kot so nam ga na dlani prinesli člani istoimenskega društva iz Ljubljane. »Smo mlado društvo, ki se ukvarja z ohranjanjem in prenosom bogate srbske kulturne dediščine na mlajše generacije. Društvo vodijo mladi entuziasti, ki se zavedajo pomena kulturne identitete pri oblikovanju stabilne in zdrave osebnosti. Člani društva, aktivnih je okoli 70 članov, se ob druženju na vajah učijo srbskih narodnih pesmi, plesov, običajev in navad. Ob spoznavanju svojih korenin spoznavajo sebe in si gradijo trdne temelje za nadaljnji razvoj. Ples, pesem, druženje, veliko dobre volje, pozitivne energije ... to je tisto, kar nas druži,« so o sebi zapisali gostje, ki so zaigrali in zapeli pesmi iz Bujanovca (JV Srbija), pa vlaške igre in pesmi iz Kobišnice (V Srbija) ter še mnogo drugega. Kaj pa so v preteklem letu počeli domači folkloristi, ki so poleg še bolj izpopolnjenih štajerskih, tržaških, gorenjskih in prekmurskih plesov z novim poučno-zabavnim večerom pri številnih oboževalcih dodatno utrdili sloves ekipe, ki ji zlepa ne zmanjka svežih idej? Poleg območnega srečanja folklornih skupin, kjer svoje znanje in delo predstavijo strokovnjakom v tej branži, so lani prvič nastopili tudi na srečanju pevskih in godčevskih skupin v Ligojni.