Katere projekte bi izpostavili kot uspešne?
Prva polovica mandata je bila zanimiva in dinamična, saj smo izvedli in še izvajamo kar nekaj pomembnih projektov. Zaradi rekonstrukcije železniške proge in začetka načrtovanja novega železniškega tunela je moral občinski svet v res kratkem času sprejeti izhodišča in zahteve, ki jih je pripravila projektna skupina. To je bila zahtevna vsebinska naloga, saj je bilo treba definirati zahteve in pričakovanja lokalne skupnost ob tako velikem gradbenem projektu, ki se obeta in bo prostorsko spremenil Borovnico za več generacij. Sicer pa smo uspešno odprli novo knjižnico, prenovili ambulanto v zdravstvenem domu, na novo je odprta referenčna ambulanta, popolnoma je prenovljen odsek regionalne ceste proti Bregu vključno s kolesarsko stezo, javno razsvetljavo in vodovodom, zgrajena je bila kolesarska steza ob Borovniščici, na novo smo zgradili dva odseka vodovoda na Dolu, na novo je zgrajen zahteven odsek vodovoda med Fenolitom in Vršajem v dolžini 450 m, in sicer z uporabo nove tehnologije s podvrtavanjem, s čimer smo prihranili znatna sredstva, zgrajena je bila fekalna kanalizacija na Ljubljanski cesti, na novo je bila zgrajena razsvetljava na Obrtniški ulici in cesti na Grič, na novo je bilo zgrajeno igrišče za odbojko na mivki ter obnovljena oprema na igriščih, na streho osnovne šole je bila nameščena sončna elektrarna, izdelana je projektna dokumentacija za izvedbo protipoplavnih ukrepov in nenazadnje smo temeljito očistili vodotoke od Kotov do železniške postaje. 
Ob tem se zahvaljujem svojim sodelavcem na občini, kajti realizacija zgoraj naštetega brez zavzetega in odgovornega dela vseh, ne bi bila mogoča. Prav tako se zahvaljujem tudi ostalim, ki ste in še boste s svojimi idejami in znanjem prispevali, da so projekti izvedeni še bolje in učinkoviteje. Prizadevamo si delati dolgoročno in strateško, z vizijo razvoja Borovnice za naslednja desetletja. Zelo pomembno se mi zdi, da skupaj z občinskim svetom začrtamo smernice za prihodnost, saj več projektov presega štiriletni mandat – še posebej v tako majhni občini, kot je Borovnica.

Kakšno je stanje z obljubljenimi, a še nerealiziranimi projekti?
Na vseh začrtanih projektih smo aktivni. Dejstvo je, da smo na eni strani omejeni s finančnimi sredstvi in na drugi strani z različnimi birokratskimi preprekami in dovoljenji. Proračun občine Borovnica, če računamo samo davčne prihodke, znaša cca. 3.6 mio EUR in ko odštejemo vse, kar moramo po zakonu plačati (vrtec, šola socialni transferji, redno vzdrževanje cest, vodovoda, razsvetljave ipd.) za investicije ostane 400.00–500.000 EUR. Ta sredstva moramo nameniti za investiranje v ključno infrastrukturo, šele potem so na vrsti ostali projekti.

Ena od predvolilnih obljub vaše liste je bila izgradnja športnega objekta, nove telovadnice. Kako vam gre pri uresničevanju te obljube? 
Gradnja takega objekta je dolgoročni projekt, ki presega en mandat, zato smo v predvolilni obljubi zapisali pripravo projekta, s katerim bomo lahko kandidirali na razpise. Samo s sredstvi občinskega proračuna takšnega projekt ne zmoremo financirati. Sredstva za začetek izdelave projektne dokumentacijo so predvidena v predlogu proračuna za leto 2025. Naj pojasnim, naša šola je bila zgrajena za 350 otrok, sedaj pa je v njej 540 otrok. Šola poka po vseh šivih. Zato je naš projekt širši, saj gre za idejno zasnovo, kako rešiti prostorsko stisko v šoli, rešiti moramo vprašanje šolske kuhinje, poleg tega je vključena prenova kotlovnice z menjavo energenta, kot tudi novi večnamenski objekt, skratka, gre za celostno ureditev vsebin, povezanih na območju šole in bližnje okolice. Na primer, kotlovnica bo morala biti dovolj velika, da bo lahko ogrevala bližnje občinske zgradbe, ki se še vedno, od prve do zadnje, ogrevanjo s kurilnim oljem.

Nam lahko zaupate, kaj vas najbolj skrbi v občini? 
Vsak mesec prinese nove izzive in vprašanja, kako bomo našli najboljšo pot ali rešitev. Na začetku mandata sem bil zelo zaskrbljen glede zdravstvene oskrbe občanov. Občina je rešila prostorske zahteve, kar je bil takrat lažji del naloge. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem Zdravstvenemu domu Vrhnika, da so našli kadrovsko rešitev in da danes v Borovnici delujeta dva družinska zdravnika. To ni samo po sebi umevno. 
Resnično se nam pozna razvojni zaostanek, predvsem v primerjavi s sosednjimi občinami. Delno je to razumljivo zaradi specifične lege Borovnice in reliefa pokrajine, na drugi strani pa zaradi ostalih omejitvenih dejavnikov, kot je železnica, zaščitna območja Natura in Krajinski park. Nekih pretiranih skrbi nimam, ker je velika večina stvari v življenju rešljiva, bo pa potrebno tudi razumevanje in potrpljenje občanov, da v kratkem času zaostankov ni mogoče nadoknaditi. 
Občani pogosto predlagajo projekte, ki so dobri in bi jih soglasno podpiral tudi občinski svet, vendar so proračunska sredstva omejena. Za vse ni denarja. Zato ravnamo skrbno in iščemo možnosti za kandidiranje na razpisih. Morda bo kakšen projekt izveden kasneje, bo pa za nas ceneje. Pogosto je treba biti pri tem precej iznajdljiv, stvari ne stečejo vedno takoj, potrebno je potrpljenje, vztrajnost in tudi trma.

Ko se bova čez dve leti spet pogovarjala in boste potegnili črto pod mandat, za katere projekte si še želite, da boste naredili kljukice? 
Še vedno verjamem, da bomo uresničili dobršen del volilnega programa, vsekakor pa bomo na vseh točkah naredili premik naprej. Ob obljubljenih projektih pa računamo na realizacijo tudi drugih priložnosti, ki so se pojavile. Posebej bi izpostavil projekt vodooskrbe v Kotih, ki bo v nadaljevanju postal rezervni vodni vir za celotno občino. Glede na dolgoročne projekcije vodnatosti naših vrtin na barju pa bo nova vrtina v bližnji prihodnosti lahko tudi primarni vir. Gradnja je velik finančni zalogaj za občino, saj je projekt z vsemi že nastalimi stroški vreden skoraj 3 milijone EUR.

Ali podpirate projekt, ki je več kot leto dni nazaj dodobra pretresel Borovničane, torej pobuda za železniški predor? 
V kolikor bo projekt izveden, bo naša dolina bistveno manj izpostavljena hrupu in tresljajem. Projekt je v začetni fazi, torej je pripravljena idejna zasnova in sprejet sklep vlade o začetku državnega prostorskega načrtovanja. Ali bo do izvedbe trajalo 5, 10 ali pa več let, tega danes ne vemo. Se pa zavedamo tudi težav, ki jih tako velik projekt prinese s seboj. Pričakujemo, da bo investitor z odgovornostjo pristopil k varovanju lokalnega okolja ter upošteval naše zahteve, ki smo jih na občinskem svetu enotno sprejeli v začetku leta 2023. Nikakor ne pristajamo na to, da bi Borovnica postala zgolj gradbišče, za katerim bi ostala opuščena železniška infrastruktura. Še pred začetkom izvedbe del je potrebna celostna ureditev državnih cest, saj saj Borovničani ne smemo pristati na večletni transport gradbenih kamionov po obstoječi državni cestni infrastrukturi.

Ena večjih problematik je regionalna cesta Borovnica–Dol–Bistra. Splošen vtis je, da znamo poskrbeti za dvoživke, za varnost prebivalcev pa kar ni sredstev. Zdaj imate priložnost, da pojasnite prebivalcem, kje so ovire in zakaj je temu tako ... 
Najprej pojasnilo, da je to regionalna cesta, s katero upravlja država. Sredstva za ta projekt so prišla iz programa LifeAmficon in so namenska, projekt pa vodi direkcija za ceste. Prav je, da skrbimo za naravo in trajnostni razvoj. Seveda pa razumem tudi občane, saj so nujna tudi vlaganja v osnovno infrastrukturo, ki vpliva na kvaliteto življenja. Na žalost na področju cest na državnem nivoju nimamo pravega sogovornika oziroma je neodziven. Tako niti nimamo vpogleda v načrte obstoječih rekonstrukcij niti v časovnico bodoče rekonstrukcije državne ceste. Tako zelo težko načrtujemo infrastrukturo ob cesti, torej površine, namenjene pešcem in kolesarjem, ki so v pristojnosti občine.

Kako ocenjujete delo občinskega sveta? Podpora na glasovanjih je skoraj vedno enotna. Redko se zgodi, da je kdo proti ali vzdržan. Kako vi doživljate takšno vzdušje na občinskih sejah? Čutite podporo? 
Delo občinskega sveta ocenjujem zelo pozitivno. Dejstvo, da so glasovanja pogosto enotna, kaže na visoko stopnjo usklajenosti med svetniki in jasno zavezanost skupnim ciljem. To ne pomeni, da ni razprav ali različnih pogledov. Pravzaprav se na sejah in na odborih redno pogovarjamo o ključnih vprašanjih in skozi konstruktivne pogovore pride do soglasja. Cenim to sodelovalno vzdušje, saj omogoča, da se odločamo v korist občine in njenih prebivalcev.

Poklic župana opravljate neprofesionalno. Eden od očitkov svetnika na začetku mandata je bil, da to ne bo šlo zlahka oz. da si Borovnica zasluži profesionalnega župana. Je imel prav, kako se znajdete v takšnem načinu županovanja? 
Res je, funkcijo župana opravljam neprofesionalno, za kar sem se odločil iz osebnih in praktičnih razlogov. Menim, da so pri opravljanju te vloge pomembni predvsem rezultati, ne pa oblika zaposlitve. Zastarel pogled na delo od 7. do 15. ure pri vodenju občine preprosto ne deluje. Naše delo z občinskim svetom potrjuje, da je tudi tak način vodenja lahko učinkovit četudi včasih zahteva dodatno prilagajanje in delo v večernih ali prostih urah.

Nam lahko čim bolj enostavno pojasnite finančno stanje občine. 
Občina nima likvidnostnih težav, ker planiramo kratkoročno in dolgoročno likvidnost. Vedno imamo dovolj sredstev na računu za pokrivanje tekočih stroškov in manjših investicij. Za obsežnejše investicije v infrastrukturo pa je in bo potrebno dodatno zadolževanje, in sicer z dolgoročnimi krediti. Seveda, obstajajo zgornje meje, do katere se občine lahko zadolžijo, za vsako zadolževanje pa je potrebno tudi soglasje ministrstva za finance.

Borovnica ima že nekaj časa poslanca. Kako vam je v pomoč pri vašem delu, če grdo rečem, koliko ima od njega naš kraj? Odpre kakšna zaprta vrata občinski upravi? 
Imeti poslanca iz našega kraja je zagotovo prednost. Poslanec lahko zastopa naše interese na višji, državni ravni, kjer se sprejemajo ključne odločitve, ki vplivajo tudi na Borovnico. Njegovo poznavanje naših specifičnih potreb in izzivov pomaga pri iskanju rešitev, ki so v korist našega kraja in pri odpiranju vrat, kjer bi sicer morda težje prišli do besede. Upam, da nam bo v pomoč pri prenovi državne cestne infrastrukture in naših pričakovanjih ob gradnji železniške infrastrukture.

Kaj pa odzivi občanov? Imate občutek, da so dovolj angažirani za dobrobit kraja? Kaj bi jim sporočili, k čemu spodbudili? 
Odzivi občanov so zame zelo dragoceni, saj so prav oni tisti, ki najbolje poznajo vsakodnevne izzive in potrebe v kraju. Na splošno opažam, da so občani vse bolj angažirani, predvsem pri projektih, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja v našem okolju. V ta namen smo zopet spodbudili ustanovitev vaških odborov, s katerimi želimo lokalno skupnost še bolj vključiti v razpravo in soodločanje. Obenem pa prosim in pozivam vse, da še naprej skrbimo za naše okolje ter spoštujemo in varujemo javno infrastrukturo, ki je vsem v ponos in korist. Za vandalizem, ki se tudi pojavlja v naši občini, ni opravičila – verjamem pa, da skupaj z odgovornim ravnanjem lahko ustvarimo prijaznejše in lepše okolje za vse nas.

Rok Mihevc