Na nedavni okrogli mizi na Bledu, ki je združila vodilne strokovnjake iz različnih področij športa, je bila osvetljena ključna problematika varnosti v slovenskem športu. Debatiralo se je o nujnosti vzpostavitve celovitega, obvezujočega modela za boj proti nasilju, nadlegovanju in zlorabam, pri čemer je bila poudarjena še velika potreba po zakonodajnih in strukturnih spremembah.

Dr. Tone Jagodic, vodja etične komisije Olimpijskega komiteja Slovenije, je ponazoril, kako smo se v desetih letih pomaknili od popolne odsotnosti dialoga do izrazite osveščenosti o problematiki.

"Varen šport ni samo odgovornost športnih organov, ampak tudi države in vseh njenih institucij," je poudaril Dejan Pastovski, direktor direktorata za šport.

Dr. Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic, je izpostavil problematiko odsotnosti specifičnih pravnih mehanizmov za hitro ukrepanje v primerih zlorab. 

Prof. Dr. Tanja Kajtna, predsednica Sekcije za športno psihologijo pri Združenju psihologov Slovenije, je poudarila, da merjenje uspeha v športu ne sme biti osredotočeno izključno na rezultate.

Prof. Dr. Maja Zalaznik, vodja mednarodne komisije OKS, je izpostavila, da je bilo sicer sprejetih veliko mednarodnih konvencij in priporočil, a še ni ustvarjen sistem v številnih športnih organizacijah, da bi jih uresničili v praksi.

"Tema je izjemno pomembna za delovanje društev, ki imamo neposreden stik z atleti, trenerji, starši," je dodala Alenka Hiti, predsednica Akademije Rudi Hiti.

Slovenija stoji na pragu pomembne preobrazbe. Z angažmajem vseh ključnih deležnikov in z jasno vizijo, ki presega trenutne zmogljivosti, lahko država postane vodilna sila v evropskem in svetovnem merilu na področju varnosti v športu. 

Alenka Hiti